Komendski godbeniki razveselili občane
Komendski godbeniki razveselili občane
Petnajst članov in članic Godbe Komenda na čelu s kapelnikom (zborovodjem) Petrom Šalo in predsednikom Boštjanom Marnom je na praznik dela razveselilo, najprej pa prebudilo, številne komendske občane. Razen tistih, ki so se odpravljali k jutranji maši ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Petra, so šli kam drugam, so navajeni zgodaj vstati. Nekaj se jih je odločilo tudi za zgodnji sprehod ali tek po poteh in stezah naše občine in zunaj nje. Kdo tudi za krajši »skok« na morje, uživanje v topli vodi toplic ali osvojitev kakšnega manj zahtevnega gorskega vrha.
Bogat »promenadni program« za vsa ušesa pa tudi lepega željne oči
Tako so tisti občani, ki po besedah predsednika Marna še ne vedo, da sploh obstaja godba v naši občini (tudi to se dogaja!), to zvedeli, oz. bolje rečeno, slišali. Godbeniki so namreč na običajnih krajih, kjer igrajo na prvega maja, zaigrali po tri ali štiri melodije iz svojega »promenadnega programa«. Njihov nastop je bil tudi dobra preizkušnja pred osrednjim spomladanskim koncertom pri Planinskem domu Komenda, kjer bodo kot zadnji 29. maja ob 13.00 počastili naš občinski praznik.
Godbenike je vso pot spremljal in skrbel za njihovo varnost župan Stanislav Poglajen, kot visok gasilski častnik vajen tega in organizacije prireditev.
Čaj in druge dobrote v mrzlem in oblačnem jutru
Najprej jih je na Podborštu, da jih ne bi preveč zeblo v prste in v usta, ko so v oblačnem in vetrovnem vremenu pihali v pihala in igrali na druge instrumente, s čajem ogrel vnet zbiralec starin in solastnik Muzeja Lončar Janez Lončar. Za njim so se z izdatno malico okrepili pri Rojčevih v Žejah, na koncu pa po kar treh in pol urah igranja po vaseh komendske občine z golažem v gasilskem domu na Križu, s katerim jim je postregel Peter Ulčar iz podjetja Korbar Catering Kamnik. Vozil jih je voznik prevozniškega podjetja Gerčar.
Občani hvaležni za nastope godbenikov
Kot je na koncu povedal predsednik Godbe Komenda Boštjan Marn, so bili občani zelo veseli njihovega igranja. To so pokazali z udeležbo na krajih nastopov.
Želja po kakovostnem dvigu po obdobju epidemije covid-19
Kapelnik oz. dirigent Peter Šala pa gleda naprej, bi rad imel v godbeniški zasedbi vsaj 25 godbenikov. Predvsem zaradi »zasedenosti« glasbil, pa tudi kakovosti instrumentalnega sestava, kajti dobre godbe ni brez ustrezne glasbene izobrazbe članov, najprej pa navdušenja zanjo, nato dovolj močnega igralskega »ansambla« ter glasbil. Upa, da se mu bo po enajstih letih obstoja Godbe Komenda in sedmih letih dirigiranja tudi to posrečilo. Še posebej, kar ima Godba Komenda občudovalce in podpornike v samem občinskem vrhu. To sta tudi tokrat pokazala župan Stanislav Poglajen in podžupan Igor Štebe, ki je godbenike pričakal in pozdravil v Žejah, prišel pa je tudi k sklepnemu dejanju na Križ. Vsekakor: Godba Komenda si zasluži več pozornosti, razumevanja in podpore, kajti imeti godbo je čast in ponos vsake občine. Od leta 2011 tudi komendske. Da ne bodo Komendčani kar naprej poslušali zgodbe o »slavni« Mengeški godbi.
Kdaj maša ob spremljavi godbe?
Sam bi jo rad slišal – našo godbo – verjeli ali ne, igrati pri maši v župnijski cerkvi. To sem pred leti doživel na god sv. Florijana v trzinski cerkvi. Bilo je prav lepo in spodbudno, predvsem pa glasno in mogočno, a ni nič motilo mašnika, domačine, navajene godbe, pa tudi ne.
Godba naj bi bila po izročilu v Komendi že za časa Petra Pavla Glavarja
Pomislil sem, ob 301. rojstnem dnevu našega velikega Petra Pavla Glavarja, ki ga bomo praznovali 2. maja, kako bi bilo, če bi se povrnili časi, ko naj bi v Komendi pri mašah igrala godba. V bistvu je šlo za instrumentalno spremljavo maš za časa velikega glasbenika in skladatelja Jakoba Frančiška Zupana, ki je poučeval glasbo v Glavarjevi šoli, zložil pa je tudi prvo slovensko opero Belin. Če že to ne, pa bi bilo zelo imenitno prisluhniti Godbi Komenda na cerkvenem trgu v Komendi, idealnem prostoru za vrhunske glasbene in gledališke predstave, ki smo jih že doživeli, a kar pozabili nanje.
Drug prostor, na katerega pogosto pomislim, je dvorišče Šmidove graščine, sosede župnijske cerkve. Gledalci bi, kot imenitni gostje za časa Shakespearovega ustvarjanja nepozabnih iger, nastope spremljali z notranjih lesenih balkonov graščine.
A to so, priznam, moje sanje. Mogoče pa se kdaj uresničijo? Kot tudi tiste o vnovični pozidavi Kriškega gradu. Žrtve borbe za svobodo in demokracijo, ki nam jo po 77 letih obljublja zmagovito Gibanje Svoboda.
Za lepšo, kulturno in duhovno bogatejšo Slovenijo
Zares: svoboda za lepo, ustvarjalno, kulturno in duhovno bogato Slovenijo in z njo tudi Občino Komenda. Naša godba postaja del tega. Očitno plemeniti, a ne kot tak priznani Peter Pavel Glavar, milostljivo gleda na nas. Tudi na ta način, da nadaljujemo njegovo delo. Kako ga bomo letos, pa kmalu v novem zapisu.