Reka Kolpa, ki je od izvira do izliva dolga skoraj tristo kilometrov, je dve petini svoje dolžine mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. V zgornjem toku, kjer je narava najbolj neokrnjena, vijuga med gozdnatimi pobočji, skalnatimi stenami in številnimi naravnimi znamenitostmi, ob njej pa so raztresene samotne vasi. Vse to lahko vidimo tudi med sprehodom in kolesarjenjem ob njeni strugi, a Kolpo zares doživimo šele takrat, ko se po njej spustimo s čolnom.



Nedaleč od Starega trga ob Kolpi ležijo tesno skupaj vasi Dolenji, Gorenji in Srednji Radenci, v katerih živi skupno manj kot sto ljudi. Pod hišami se lenobno pretaka Kolpa, nad njo so na robu travnika zloženi rafti in čolni. Domačin Tine, ki se ukvarja z njihovo izposojo in organizacijo izletov po Kolpi, nama je izbral enega od njih ter prinesel obutev za vodo, rešilna jopiča, čeladi in – za vsak primer, če bi štrbunknila v vodo – dva plastična soda, ki se nepredušno zapreta. Ko sva vanju pospravila fotografski aparat, rezervno obleko in dokumente, naju je odpeljal proti izviru Bilpa, kjer na površje znova privrejo vode ponikalnice Rinže. Tam nama je dal nekaj osnovnih napotkov in pripomnil, da naju bo vse drugo naučila muka. Ob pojasnilu, da ga lahko kadarkoli pokličeva, če se bova naveličala veslanja, se je odpeljal.



Zaradi skromnih veslaških izkušenj sva se malce negotovo odrinila od brega. Že po nekaj metrih sva se začela obračati: zadnji konec čolna je prehitel sprednjega, potem pa sva le ujela pravi ritem in bolj mirno nadaljevala pot. Ne sicer v ravni črti, kar so izdajali tudi mehurčki za nama, vendar se zaradi tega nisva pretirano vznemirjala. Kolikor bolj je veslanje postajalo rutina, toliko več zanimivosti sva opazila na reki in ob njej. Ko so se na hrvaški strani pokazale hiše, sva si privoščila prvi postanek: čoln sva potegnila na suho in se sprehodila po vasici Dolnja Lamana draga. V njej živita le dva stalna prebivalca, najbolj zanimivo pa je, da se vanjo ne moremo pripeljati z avtom, saj ni ceste. Tam ob reki je samo koritast lesen čoln.

Zamahi vesel so naju počasi odnašali naprej. Po zeleni gladini so lahkotno drsele race, pod njo so nad kamnitim dnom plavale ribe. Okrog čolna so se spreletavali kačji pastirji, z drevesa se je pognala ujeda in zajadrala nad nama. Najbolj pogosto pa sva srečevala čaplje, ki so čepele na suhih vejah ali brodile po plitvini. Ko sva se jim približala, so rahlo počenile in naju napeto opazovale. Negotovost je trajala nekaj sekund, potem so navadno razprle peruti in odletele stran.

Ob sobotah in nedeljah je Kolpa polna smeha in vrišča, ob delavnikih pa se lahko na njej naužijemo samote in tišine. Pljuskanju vode, ki jo odrivajo vesla, se tu in tam pridruži le oddaljeno šumenje, ki postaja čedalje glasnejše. Na Kolpi je bilo nekoč veliko kovačij, mlinov in žag, od katerih so se ohranili jezovi, ki nam skupaj z brzicami popestrijo izlet. Pri vožnji čeznje je treba izbrati kraj, kjer je največ vode, in pravilno usmeriti čoln. Nama se to ni vedno posrečilo. Čeprav sva se pred oviro navadno ustavila in si ogledala, kje se morava pognati čez njo, naju je večkrat zaneslo vstran. Zato sva v zadnjem trenutku popravljala smer, dobila morda kakšno kapljico vode več v obraz, a se na koncu vedno srečno izognila kopeli. Komur ni do take zabave, lahko čoln preprosto dvigne iz vode in ga odnese mimo jezu ali brzic. Ob nizkem vodostaju ovirajo plovbo tudi plitvine. Midva sva na njih nasedla dvakrat ali trikrat, vendar sva zadrego hitro rešila, saj je bila voda topla, čoln pa lahek.

Ko se je sonce skrilo za obronke gozdnatih pobočij in je Kolpa utonila v senci, sva pristala v Radencih. Za nama je bilo več kot šest ur lagodnega veslanja, ki so nama minile, kot bi mignil. Bi bilo lahko sploh drugače, ko pa sva bila sredi neokrnjene narave, daleč proč od ponorelega sveta?



Izhodišče: Srednji Radenci.

Dostop: Iz Kočevja nadaljujemo vožnjo do Livolda, kjer zavijemo v levo proti Črnomlju. Lepa asfaltna cesta nas prek Mozlja in Brezovice pri Predgradu pripelje do Starega trga ob Kolpi. Približno tri kilometre za njim prispemo do križišča, kjer zavijemo navzdol do Radencev.

Izposoja čolna: v podjetju Tine & Co. d. o. o. v Srednjih Radencih si lahko sposodimo rafte za šest do deset oseb, male rafte za dve do štiri osebe in kanuje. Za najem ob delavnikih se je treba dogovoriti kakšen dan prej, za najem ob sobotah, ko je gneča največja, pa vsaj teden prej.

Več informacij: www.kolpa-adventures.com, telefon 041 518-536.

Zemljevid: Kočevsko, 1 : 50.000.