Karel Hinterlechner, rektor, mineralog po izobrazbi, liberalec po svetovnem nazoru, univerzitetni profesor po zaposlitvenem statusu, je pred 97 leti ugovarjal zoper načrt prosvetnega ministra Stjepana Radića o oblikovanju enotne državne jugoslovanske univerze. Potem ko je prvak hrvaških kmetov zaporniško celico zamenjal za vladni fotelj, natančneje prosvetni portfelj, je namreč iz predala povlekel predlog Svetozarja Pribičevića iz leta 1921. Hrvaški Srb je kot goreč navdušenec nad oblikovanjem enotnega jugoslovanskega naroda v zakonskem predlogu predvidel oblikovanje enotne jugoslovanske univerze s sedežem v prestolnici in posameznih fakultet po celotni državi, tudi v Ljubljani. Pozneje je popolnoma spremenil svoj politični kurz, bil celo goreč nasprotnik vladarske dinastije in se spominjal svoje opitosti od oblasti ter nerezervirane ljubezni do koridorjev vpliva in moči na sotočju Save in Donave.

Profesorsko nasprotovanje

Predlog je ob spočetju naletel na hudo...