Zavetnik: Avstrije, Melka, obsojenih na smrt z obešanjem, živine, popotnikov, proti boleznim, proti kugi, proti neurju, proti nevarnostim ognja, proti podganji in mišji nadlogi

Atributi: romarski klobuk in steklenica, vrv, klešče, kamni in palice

Sveti Koloman, romar in mučenec

O svetem Kolomanu, Ircu po rodu, imamo v življenjepisih le nekaj skopih podatkov, na katere se lahko opremo, vse drugo je že bolj plod ljudske domišljije in pobožnosti. Ne vemo, s čim se je ukvarjal, dokler je bival v domovini; ne vemo niti tega, ali je bil duhovnik, menih ali laik. Dejstvo je, da se je na začetku 11. stoletja odpravil na dolgo in nevarno romanje v Sveto deželo. Pot ga je vodila tudi skozi Avstrijo, kjer so ljudje zaradi njegove nenavadne, tuje obleke čutili do njega nezaupanje in odpor. Ko je po Donavi priplul do Stockeraua, mesta blizu Dunaja, so ga meščani prijeli in obsodili kot češkega vohuna. Zaradi neznanja njihovega jezika jim namreč ni mogel zadovoljivo pojasniti, kakšni so njegovi nameni. Brez preiskave in sodnega postopka so ga obesili kot hudodelca na drevo. Svojo svetost je Koloman izpričal že s tem, ko je z veliko potrpežljivostjo in brez upiranja prenašal krivično trpljenje in obsodbo, še bolj pa se je to pokazalo ob čudežih, ki so se dogajali ob njegovem truplu. To naj bi poldrugo leto dolgo viselo nepoškodovano, brez znaka trohnenja oziroma razpadanja. Les drevesa, na katerem je visel, je po čudežu ozelenel, ko pa je neki mož po dolgem času s svetnikovega trupla odrezal kos mesa (da bi to pomagalo njegovemu bolnemu sinu), je takoj pritekla iz njega sveža kri, kot da je umrl šele tisti dan. Po treh letih so truplo sneli z drevesa in ga spoštljivo pokopali v samostanu Melk.

Ime: je anglosaksonskega izvora in se nanaša na goloba.

Rodil se je v 10. stoletju na Irskem,
umrl pa 17. julija 1012 v Stockerauu pri Dunaju v Avstriji.

Družina: Bil naj bi plemenitega rodu.

Češčenje: Pri njegovih kapelah so imeli običajno slovesne sprevode na konjih, njemu je posvečenih več studencev, kjer so romarji pričakovali čudežno ozdravitev; Kolomanov blagoslov naj bi namreč napravil človeka neranljivega.

Upodobitve: Na upodobitvah je prikazan kot romar s palico, romarskim klobukom in steklenico. V roki običajno drži vrv, lahko tudi klešče, kamne in palice. Dürerjeve upodobitve ga kažejo visečega na drevesu.

Goduje: 13. oktobra, ponekod tudi 17. julija.

»Na poti v Sveto deželo, kamor je kot božji romar potoval, je dospel v nebeški Jeruzalem.« (Rimski martirologij)