Po besedah tiskovne predstavnice mesta Köln je treba v pogodbo vnesti le še nekaj manjših popravkov, nato pa bo dokument s turško-islamsko zvezo Ditib pripravljena za podpis, poroča nemški spletni portal kath.net. Načrt je kot pilotni projekt omejen na dve leti, upoštevati pa je treba nekatere predpise: mujezinov klic bo lahko trajal le pet minut in bo dovoljen le enkrat ob petkih, glasnost mora biti omejena. Poleg tega mora zveza Ditib obvestiti sosede in zagotoviti kontaktno osebo. Mesto Köln se je glede tega vprašanja že sklicevalo na svobodo veroizpovedi in zvonjenje v krščanskih cerkvah.

Po mnenju nekaterih »naivna simbolna politika ne bo okrepila sprejemanja muslimanov v Nemčiji, ampak bo prispevala k večji razcepljenosti v naši družbi«.

Pred nekaj meseci je izvedenec za integracijo Ahmad Mansour dejal, da gre za »naivno simbolno politiko«, ki sprejemanja muslimanov v Nemčiji ne bo okrepila, »ampak bo prispevala k večji razcepljenosti v naši družbi«. Poleg tega sta po njegovi oceni kölnski osrednji mošeji »pomembna le prepoznavnost in uveljavljanje moči«, še poroča omenjeni spletni portal in se ob tem sklicuje na druge nemške medije.

Po navedbah evangeličanske tiskovne agencije idea so ne le krajevni politiki, pač pa tudi liberalni muslimani že izrazili ostro kritiko pilotnega projekta, z utemeljitvijo, da ta spodbuja širjenje političnega islama.

Klic mujezina, »adhan«, je v bistvu veroizpoved islama.

In kaj sploh je klic mujezina? »Adhan« je v bistvu veroizpoved islama. Vsebuje besedilo, ki se med sunitskim in šiitskim islamom nekoliko razlikuje in se večkrat ponovi: »Alah je večji. Pričujem, da ni drugega božanstva razen Alaha. Pričujem, da je Mohamed Alahov prerok. Pohitite k molitvi. Pohitite k zveličanju.« Enačenje z zvonjenjem v krščanskih cerkvah med drugim ne upošteva dejstva, da cerkveni zvonovi ne vključujejo javne izpovedi vere.