Od ustanovitve leta 1872 do druge svetovne vojne je Glasbena matica položila temelje slovenski glasbeni kulturi; sedemdeset let je bila gonilo slovenskega glasbenega življenja doma in najboljša ambasadorka slovenske glasbene kulture v tujini. Ustvarila je ogromen duhovni kapital, iz katerega še danes črpajo profesionalni in amaterski glasbeniki. Kaj se je zgodilo po koncu druge svetovne vojne, koga je ustvarjanje Glasbene matice motilo, da je bila tako rekoč onemogočena, in kje v glasbeni kulturi je njeno mesto danes, smo se pogovarjali z Veroniko Brvar, ki Glasbeni matici predseduje od leta 2016.

Začniva kar na začetku: kakšno brstenje je bilo pred 150 leti v slovenskem prostoru, da je »ljubljanska kulturna elita« zaznala potrebo po ustanovitvi glasbenega društva?

Zbrali so se izjemno srčni ljudje, ki so videli v glasbi, predvsem v petju, dejavnost, ki bo ohranila slovenski narod. Zavedali so se: kolikor bo živela slovenska pesem, toliko časa bo živel slovensk...