Lansko leto je po vsem svetu življenje nasilno izgubilo osemnajst misijonarjev: dvanajst duhovnikov, en brat, tri redovnice, en bogoslovec in en laik. Devet misijonarjev je bilo ubitih v Afriki, osem v Ameriki in eden v Aziji, podatke povzemajo pri spletnem portalu Vatican News.

Izraz »misijonar« se uporablja v širšem pomenu »vseh krščenih, ki sodelujejo v življenju Cerkve in so umrli na nasilen način, ne le iz sovraštva do vere«.

Podatke je zbrala agencija Fides, ki je svoje letno poročilo objavila tik pred iztekom leta. Vatikanska tiskovna agencija pojasnjuje, da izraz »misijonar« uporablja v širšem pomenu »vseh krščenih, ki sodelujejo v življenju Cerkve in so umrli na nasilen način, ne le iz sovraštva do vere«. Po cerkvenem nauku je namreč vsak krščeni dejaven nosilec evangelizacije, »ne glede na svojo vlogo v Cerkvi ali stopnjo verskega znanja« (Veselje evangelija, 120).

V Afriki ubitih devet misijonarjev

Največ umorov je bilo zabeleženih na afriški celini: štirje duhovniki so bili ubiti v Nigeriji, kjer so posvečene osebe pogosto izpostavljene ugrabitvam; trije misijonarji so bili ubiti v Demokratični republiki Kongo, ki jo pretresajo spopadi, med njimi dva duhovnika in redovnica; en duhovnik v Tanzaniji in ena redovnica v Mozambiku, kjer se v zadnjih letih stopnjuje nasilje oboroženih skupin v severni pokrajini Cabo Delgado.

Zadnji je bil umor s. Marie-Sylvie Kavuke Vakatsuraki v vzhodni pokrajini Severni Kivu v DR Kongo, ki jo pretresa vojna. Skupaj z drugimi člani občestva je bila ubita v noči med 19. in 20. oktobrom med napadom v vasi Maboya. Njena nasilna smrt je sledila brutalnemu umoru italijanske misijonarke s. Marije De Coppi, ki so jo napadalci v noči med 6. in 7. septembrom ustrelili v glavo v misijonu Chipene v mozambiški pokrajini Nampula.

V letu 2022 je bilo največ umorov zabeleženih na afriški celini. FOTO: Vatican Media

Osem umorov v Ameriki

V Mehiki so tudi lansko leto zabeležili največ umorov misijonarjev v obeh Amerikah: tam so bili ubiti trije duhovniki in en bogoslovec, ob vse večji negotovosti, povezani z drogami, ki vlada v tej latinskoameriški državi.

Zadnji primer se je zgodil 27. decembra, ko je bil med poskusom oboroženega ropa umorjen bogoslovec José Dorian Piña Hernández iz škofije Zacatecas. Pred njim so 20. junija v zvezni državi Chihuahua orožniki narkokartelov ustrelili dva starejša jezuitska duhovnika, 79-letnega očeta Javierja Camposa ter njegovega kolega in prijatelja, 80-letnega očeta Joaquina Mora.

Vest o umorih dveh jezuitov je povzročila ogorčenje po vsej Mehiki, odločni obsodbi velikega števila umorov v državi se je pridružil tudi papež Frančišek.

Vest o umorih je povzročila ogorčenje po vsej Mehiki, odločni obsodbi velikega števila umorov v državi se je pridružil tudi papež Frančišek.

Misijonarji so izgubili življenje tudi v Hondurasu (2), Boliviji (1) in na Haitiju, kjer je bila 25. junija v Port-au-Princeu ubita italijanska sestra Luisa Dell'Orto, domnevno v poskusu ropa. 64-letna redovnica je dvajset let službovala na Haitiju in se ukvarjala z otroki z ulice.

V Aziji ubit en duhovnik

V Aziji je duševno bolan moški zabodel vietnamskega dominikanskega duhovnika, ko je spovedoval vernike v škofiji Kon Tum.

V Oceaniji in Evropi letos niso poročali o nobenem uboju misijonarja, za razliko od leta 2021, ko so statistični podatki zabeležili eno žrtev: Olivierja Mairea, provincialnega predstojnika Montfortovih misijonarjev v Franciji, je ubil v Ruandi rojeni priseljenec z duševnimi težavami, ki mu je p. Olivier pomagal.

Manj kot leta 2021

Leta 2021 je po vsem svetu v službi Cerkve umrlo 22 oseb. Po Fidesovih podatkih je bilo od leta 2001 po vsem svetu ubitih 566 misijonarjev. Leta 1997 je bilo zabeleženo najvišje število smrtnih primerov, in sicer 67.

Papež Frančišek je v poslanici za nedavni svetovni dan misijonov 2022 zapisal: »Bistvo misijona je pričevati o Kristusu, torej o njegovem življenju, trpljenju, smrti in vstajenju iz ljubezni do Očeta in človeštva.«

Tiskovna agencija Fides deluje pri vatikanskem dikasteriju za evangelizacijo. Ta je med drugim pristojen za krajevne Cerkve na tradicionalnih misijonskih območjih, usklajuje pa tudi delo papeških misijonskih agencij.

V lanskem letu je bilo ugrabljenih 42 duhovnikov in 9 redovnic. FOTO: Vatican Media

»Pomoč Cerkvi v stiski« beleži tudi ugrabitve

Po navedbah človekoljubne organizacije »Pomoč Cerkvi v stiski«, ki poleg smrti misijonarjev beleži tudi ugrabitve posvečenih oseb, je bilo v lanskem letu ugrabljenih 42 duhovnikov in 9 redovnic. Največje število ubojev so zabeležili v Nigeriji, zaskrbljujoče so tudi razmere v Nikaragvi.

Od 42 ugrabljenih duhovnikov v različnih državah je bilo izpuščenih 36, druge še pogrešajo. Kot pojasnjujejo pri omenjeni človekoljubni organizaciji, so na svetovni ravni kristjani najbolj diskriminirani in včasih preganjani v Afriki, predvsem v Sahelu, Čadu, Nigru, Maliju, Burkina Fasu in Nigeriji. V Južni Aziji izstopajo Indija, Pakistan in Mjanmar, do primerov prisilnega pridrževanja pa prihaja tudi v Severni Koreji in na Kitajskem. V 24 državah, v katerih izvajajo versko preganjanje, se je občutno povečalo zatiranje kristjanov in vseh drugih verskih manjšin.

Aretacije duhovnikov v Ukrajini

V Ukrajini je bilo v letu 2022 pridržanih najmanj 32 duhovnikov, domnevno kot način ustrahovanja in uporabe sile. Med zadnjimi primeri so štirje duhovniki Ukrajinske grškokatoliške cerkve, ki so delovali v Ukrajini na ozemlju pod rusko okupacijo. Aretirani so bili med opravljanjem pastoralnih dejavnosti. Dva od njiju sta bila pozneje izpuščena in odpeljana na ukrajinsko ozemlje, druga dva pa sta še vedno v priporu: grozijo jima obtožbe terorizma, obstaja pa tudi možnost, da ju v zaporu mučijo.