V petek, 22. marca, je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU pripravila novinarsko konferenco, na kateri je opozorila predvsem na uporabo slovenščine v javnosti, na slovenskih univerzah, v javnih objavah in v računalniških operacijskih sistemih.

Konferenco je vodil predsednik Komisije izr. član SAZU prof. dr. Boris A. Novak, na njej pa sta sodelovala tudi izr. član SAZU, podpredsednik komisije prof. dr. Marko Snoj in član komisije prof. dr. Dean Komel. Zbrane je uvodoma pozdravil podpredsednik SAZU akad. Robert Zorec, ki je poudaril, da je slovenščina ena izmed najstarejših slovanskih jezikov, zato je treba poudarjati njeno vlogo v javnosti.

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je predstavila svoja prizadevanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in dokumente, ki jih je v ta namen sprejela novembra lani in jih naslovila na državne ustanove in ministrstva. To so Izjava zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika, izjava Računalniški operacijski sistemi in slovenščina in izjava Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji. Poudarili so, da ne gre za nasprotovanje tujim jezikom, nasprotno, učenje tujih jezikov podpirajo in celo spodbujajo, gre pa za to, da bi slovenščina imela v slovenskem govornem prostoru primarno mesto, ki ji pripada.

Diskriminacija v znanosti

V Izjavi zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika, o kateri je na novinarski konferenci spregovoril njen avtor Boris A. Novak, so opozorili na neenakopravno vrednotenje (»točkovanje«) znanstvenih člankov v angleščini in slovenščini.

»V obdobju, ko nam prvič v zgodovini širša državna skupnost (Evropska unija) nič hudega noče (vsaj kar zadeva slovenščino), smo svoj lastni jezik začeli omalovaževati in zatirati kar sami. Le zakaj? Edini možni odgovor je podal že Cankar: ker je 'hrbet biča vajen in željan'.«

Zdi se jim diskriminatorno »razvrednotenje člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini«, vendar ne oporekajo »potrebi, da se z visokim številom točk ovrednoti objava člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah«.

Hkrati pa so izpostavili, da imajo naravoslovci monopolen položaj pri določanju meril, kaj je znanost, »saj je temeljna objavna enota naravoslovnih in tehniških znanosti članek, pri humanističnih vedah je pa to knjiga, ki pri sedanjih vrednostnih lestvicah večinoma šteje manj kot članek,« kar je po njihovem mnenju neutemeljeno, poniževalno in smešno.

Slovenščina naj se razvija in posodablja

Slovenščina se lahko kot znanstveni jezik razvija in posodablja samo, če bo osrednji jezik v znanosti, je dejal Novak in kot primer navedel Nizozemsko, kjer kot učni jezik na univerzah prevladujejo tuji jeziki, posledica pa je, da Nizozemci ne obvladajo več svojega jezika.

Spodbuden odgovor so prejeli iz Državnega zbora. Njegov predsednik Dejan Židan se je z navedenim strinjal, hkrati pa na izjavo opozoril tudi vse poslanske skupine, Odbor za izobraževanje, šolstvo, šport in mladino in Odbor za kulturo.

Zagotoviti slovenski prevod uporabniških vmesnikov operacijskih sistemov macOS in iOS

Z izjavo Računalniški operacijski sistemi in slovenščina, predstavil jo je Marko Snoj, so opozorili na to, da Applova operacijska sistema macOS in iOS nista prevedena v slovenščino, medtem ko operacijska sistema Windows in Android ponujata tudi slovenski uporabniški vmesnik, in poudarili, da bi slovenske oblasti morale ukrepati zoper korporacijo Apple zaradi kršitve drugega odstavka 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine. Ta namreč pravi: »V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.«

»S to izjavo pozivamo pristojne, da korporacijo Apple nemudoma opozorijo na kršitev slovenske zakonodaje in ji naložijo čim krajši rok, v katerem morajo – če želijo svoje izdelke na slovenskem tržišču prodajati tudi v bodoče – zagotoviti slovenski prevod uporabniških vmesnikov operacijskih sistemov macOS in iOS.«

Ministrstvo za kulturo je na izjavo odgovorilo, da je bila ta poslana Inšpektoratu RS za kulturo in medije, kar je Boris A. Novak kritiziral z besedami, da bi morali od Appla zahtevati, da bi svoje operacijske sisteme ponudili tudi v slovenščini. Sicer so na ministrstvu navedli tudi, da spodbujajo kupce, da ponujajo navodila v slovenščini.

Porast lastnih imen podjetij in lokalov ter drugih javnih napisov v angleščini

Izjava Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji, katere avtor je Marko Snoj, se osredotoča na porast lastnih imen podjetij in lokalov ter drugih javnih napisov v globalni angleščini. »Ne imen tujih firm ali prevodov izvirnih slovenskih besedil, kar ne bi zbujalo nikakršne pozornosti, temveč imen podjetij, lokalov in drugih besedil javnih napisov, v katerih slovenska pravna ali fizična oseba v angleščini nagovarja predvsem slovenskega naslovnika.«

Po lanski raziskavi je v središču Ljubljane že več kot 30 odstotkov javnih napisov v tujem jeziku. Takšni napisi so v neposrednem nasprotju s 17., 18. oz. 20. členom Zakona o javni rabi slovenščine. »To stanje zbuja zmotni vtis, da slovenščina ni primerna za tako izpostavljeno rabo, kot je oblikovanje jezikovne krajine. Domačemu človeku in tujemu 2 obiskovalcu sporoča, da Slovenci celo na lastnem ozemlju bolj cenimo angleščino kot svoj jezik. Tovrstni zgledi povlečejo za sabo tudi tiste, ki bi pri izbiri imena ali oblikovanju javnega napisa sicer samoumevno izbrali slovenščino.«

V digitalni dobi je mogoče brez težav kateri koli napis hitro prevesti, zato turistom tudi slovenski napisi ne bi povzročali težav, prav tako pa ni opaziti, da bi bila podjetja s tujim imenom uspešnejša.

»Skladnost jezikovne krajine z lokalnim jezikom je znak spoštovanja lastne državnosti. Spoštovanje lastne državnosti pa je edini porok, da bo naša država ne samo stala, temveč tudi obstala.«

Na to izjavo je ministrstvo za kulturo (v istem odzivu kot za prejšnjo izjavo) odgovorilo, da sodeluje s pristojnimi inšpektorati in opozarja na kršitve pri uporabi oz. neuporabi slovenščine v javni rabi. Izjavo so poslali tudi Tržnemu inšpektoratu RS in Inšpektoratu RS za kulturo in medije.

Slovenščina okupacijski jezik?

Na alarmantno stanje na področju slovenščine, predvsem znanstvene, je opozoril Dean Komel. Ugotovil je celo, da je slovenski jezik v Sloveniji občuten kot okupacijski: »Iz tega sledi, da je slovenski jezik od branitelja nacionalne identitete prešel v stanje okupacije,« je dejal Komel. Podobno, kot je bila to v preteklosti nemščina ali italijanščina.