Koledniki iz župnije Preska

V dneh okrog božiča in novega leta, predvsem pa tik pred praznikom svetih treh kraljev, še vedno ponekod hodijo okrog koledniki. Otroci in mladi, lahko pa tudi starejši, obiskujejo ljudi v oblačilih svetih treh kraljev in jim prinašajo veselo sporočilo, da se je rodil Jezus Kristus. V vsak dom prinesejo veselje, petje in blagoslov ter domačim zaželijo veliko zdravja, dobre letine in sreče. Včasih tudi zaplešejo. Ljudje pa jim postrežejo s sladkimi dobrotami ali jih obogatijo s kakšnim cekinom. Po navadi so koledniki sami porabili, kar so jim dobri ljudje dali, zdaj pa je običaj obogaten z dobrodelno noto, saj zbrana sredstva pogosto namenijo revnim družinam.

Navada sicer izvira že iz rimskih časov, saj so takrat prvi dan v letu poimenovali kalende. Krščanstvo pa je koledovanju dodalo oznanjenje Odrešenikovega rojstva. Kolednike je omenil že Primož Trubar v Katehismusu z dvejma izlagama, dobrih sto let pozneje pa tudi Valvasor.



Običaj je bil do druge svetovne vojne priljubljen po vsej Sloveniji, še posebej pa na podeželju. Zdaj so koledniki redkost, pa vendar jih še vedno lahko srečamo. Ohranile pa so se mnoge koledniške pesmi, ki običaj ohranjajo živ tudi tam, kjer kolednikov ni več.



Pri Misijonskem središču Slovenije od leta 1994/95 s Trikraljevsko akcijo organizirajo koledovanje po župnijah in tako zbirajo sredstva, s katerimi podprejo misijonske projekte. Na koncu se zberejo v škofijah in koledovanje sklenejo z mašo.

Vir: arhiv Družine, Niko Kuret: Praznično leto Slovencev (druga knjiga)
Foto: Tatjana Splichal

Preberite tudi:

V teh dneh vas s pesmijo utegnejo razveseliti koledniki
Koledniki