Koledar 2021

Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za leto 2021 prinaša sveženj zanimivega branja iz Koroške, Slovenije in krajev, kjer živijo Slovenci. Koledarski del nas vodi skozi cerkveno, delovno in praznično leto, prispevki pa nas tokrat popeljejo v koroške kraje, na Radiše, v Podgrad in Medgorje, do slovenskih krajevnih imen v okolici Beljaka, na Djekšah in ob vznožju Svinške planine.

Poseben članek je posvečen novem krškemu škofu dr. Jožetu Marketzu. Spet drugi članki osvetljujejo zgodovinske dogodke: npr. revizionistično pobudo iz novembra 1920 na Koroškem, zgodovino Škofjeloškega pasijona, Franciscejski kataster, koncentracijsko taborišče Mauthausen in njegovi podružnici na Ljubelju.

Za ljubitelje narave sta zanimiva prispevka o lovu in gobarstvu. Koledar vsebinsko zaokrožajo spominski članki ter poročila o delovanju treh Mohorjevih družb v letu 2020.

Koledar sta uredila Hanzi Filipič in Karl Hren.


Podobe izginjanja slovenščine na območju med Velikovcem in Djekšami

Na začetku je objavljeno razmišljanje direktorja Mohorjeve v Celovcu Karla Hrena.

Janko Krištof piše o podelitvi 41. Tischlerjeve nagrade Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru.

Bojan Wakounig je predstavil sončne Radiše, jezikovne sence in nepogrešljivo slovensko društvo, Mateja Rihter pa koroškega Slovenca Jožeta Marketza, ki je postal 66. škof krške škofije.

Susanne Raab razmišlja o dialogu kot osnovi za uspešno sožitje.

Reinhold Jannach piše o slovenščini v krajih severovzhodno od Beljaka.

Simon Trießnig je predstavil vojaški spomenik na Brnci.

Martin Kuchling je pod naslovom Na samem robu jezika predstavil podobe izginjanja slovenščine na območju med Velikovcem in Djekšami.


Zgodovina, človek in narava

Zdaj že redni avtor v Koledarju, Peter Wiesflecker, je tokrat podal kratek pogled na družinsko okolje slikarja iz Ziljske doline Sebastiana Iseppa.

Andrej Rahten je pod naslovom V znamenju plebiscitnega triumfa osvetlil revizionistično pobudo Peter-Pirkhama iz novembra 1920.

Werner Drobesch je pod naslovom »Izmera« Koroške predstavil politični podvig Franciscejskega katastra.

Jože Till piše o spominskem obeležju koncentracijskega taborišča Mauthausen.

Franc Wakounig je predstavil lov kot človekovo najstarejša dejavnost, Andrej Wakounig pa piše o gobah.

Iztok Ilich nas spomni na 470 let slovenske knjige in Slovencev (Trubarja), Franc Križnar pa na tristo let Škofjeloškega pasijona (1721–2021).

Tine Golež je predstavil rodovnike, Helena Kuster-Kopač pa opernega pevca Luko Debevca Mayerja.

Stanko Maršič je napisal tri spominske zapise nedavno umrlih: o duhovniku in glasbeniku Jožeu Ropitzu (1936–2020), duhovniku Marku Jernej (1948–2020) in patru Tončku Zajcu (1945–2020).


Lev Detela: Posekani svet

V Večernicah 2021 je izšel roman Leva Detele Posekani svet. V njem se soočata nečloveška krutost in norost prve svetovne vojne z današnjo stvarnostjo. Bralec stopi v zgodbo z retrospektivnim pogledoma na načrtovanje in izvedbo sarajevskega atentata.

Avtor se vešče podaja v miselni svet pomembnih protagonistov, Gavrila Principa, cesarja Franca Jožefa in prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V nadaljevanju se roman giblje med časom vojne in sodobnim časom, kjer se »bitke« dogajajo na znanstveni ravni v preučevanju vojne. Avtor je zanalašč izbral za preskok v moderni čas alpsko-jadranski prostor in preučevanje soške fronte.


Pratika 2021

Pratika, je tradicionalno branje za vsak žep in za vse okuse. Vsebinsko ponuja poleg koledarskega dela panoramo raznolikega branja iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, jezika, izbranih dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, pogleda k sosedom, zdravja – vse to začinjeno z zgodbami in fotografskimi utrinki.

Letošnja Pratika je v znamenju novega krškega škofa Jožeta Marketza, ki je bil navdušeno sprejet. Predstavljajo še druge slovensko govoreče škofe iz Koroške. Veliko veselje so doživeli tržaški Slovenci z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu Slovencem.

Zanimiva pa je tudi zgodba o t. i. kmečkem strahu na koroško-štajerski Golici, ki je zbujal strah in je danes nagačen v muzeju v koroškem Volšperku.

Poleg tega knjigica ponuja koledarski del ter prispevke o plebiscitu 1920, o zgodovini vinogradništva na Koroškem, o slovenskem narečju na Vipavskem, o skrivnostni beli omeli, o vrtnarjenju s šparglji in še o marsičem. Na koncu ponuja še kup smeha.