»Gospodarstvo odgovarja Vladi RS: hvala, ne! Predlagan paket davčnih sprememb je nesistemski, necelovit in nedomišljen. Če želi država na področju davkov resnično pomagati gospodarstvu, naj mu prisluhne. Oblikuje naj paket, ki bo slovenskim podjetjem omogočil enakovredno tekmo na globalnem trgu. S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti!« so jasni in odločni v Gospodarski zbornici Slovenije. Po mnenju glavnega izvršnega direktorja Mitje Gorenščka so davčne spremembe nesistemske in ne prispevajo k stabilnosti davčnega okolja v Sloveniji.

Vladni argument

Vlada sicer poudarja, da želi s prvim svežnjem predlogov davčnih sprememb prispevati k ustvarjanju spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti konkurenčnost gospodarstva in dodano vrednost. »S pripravljenimi rešitvami naslavljamo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo pripomoglo k srednje- in dolgoročni vzdržnosti javnih financ,« so po dopisni seji vlade sporočili z Ministrstva za finance in dodali, da so osrednji del paketa predlogov razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim z višjo dodano vrednostjo.

Vsaj dva velika problema

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je podčrtal, da vlada predlogov davčnih sprememb ni uskladila na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). »Ocenjujem, da bodo napovedane spremembe povzročile vsaj dva velika problema, ki sta že zdaj najbolj pereča in nanju delodajalci venomer opozarjamo: pri normirancih bodo povečale delo na črno oziroma sivo ekonomijo; diskriminirale bodo mlade domače strokovnjake in jih odganjale v tujino – ta del zakona ne vzdrži ustavne presoje,« je prepričan Lotrič.

Zgrešena gospodarska politika

Indeks ekonomske svobode kaže nadaljnji padec Slovenije na 44. mesto. Največji problem je obremenjevanje plač, zlasti za visoko kvalificirana delovna mesta, kjer so plače še bolj obremenjene, svari Lotrič. »Odvrača se slovenske talente, kar je napačna pot. Podjetja se selijo v tujino, posledično dobimo manj prilivov v državno blagajno,« je Lotrič prepričan, da trenutna vlada gospodarstvu ni naklonjena in ni bila do danes sposobna izpeljati niti ene resne reforme. Po njegovem za ohlajanje pri nas ni krivo zgolj ohlajanje nemškega gospodarstva, temveč je razlog zgrešena gospodarska politika.

Če vlada ne bo pravočasno ukrepala ...

Tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je opozoril na ohlajanje gospodarstva v Nemčiji, zlasti avtomobilske industrije, na katero je vezanih veliko slovenskih obrtnikov in podjetnikov, torej bomo tudi pri nas kmalu čutili posledice. Cvar je prepričan, da če vlada ne bo pravočasno ukrepala, bo Slovenija ponovno soočena s krizo, kakršne je že bila deležna v preteklosti. »V tem času je treba sprejeti ukrepe, ki bodo ublažili padec gospodarske aktivnosti, ne pa da gospodarstvo še dodatno administrativno in finančno obremenjujemo,« je jasen Cvar.

Čezmejni delavci in normiranci

Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič je kot najbolj problematični zadevi v davčni reformi izpostavil čezmejne delavce in normirance. »Poznam vse težave, ki jih imajo zdomci, zlasti tisti, ki delajo v Avstriji. Zato jim je bil v preteklosti priznan višji znesek za prehrano – 1,8-kratnik tistega, ki ga imajo zaposleni v Sloveniji,« je povedal za Nova24TV. Tudi v primeru normirancev bo po njegovem mnenju težava, ker jih je veliko. V zadnjem času je veliko posameznikov odprlo normirani s. p. in na tem področju se bodo tako v Državnem zboru kot med koalicijskimi partnerji še lomila kopja.

Na napačnem koncu

Nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik pa je v komentarju za Slovenske novice zapisal, da je nova mini davčna reforma razburila delovne ljudi, saj se je vlada loteva na napačnem koncu: najprej bi morala obvladati visoko javno porabo in se nato vprašati, kako jo bomo financirali, in ne obratno, da država zaostruje podjetnikom pogoje poslovanja, nič pa ne naredi na previsoki državni porabi. Lahovnik se sprašuje, ali so res problem podjetniki, ki plačujejo premalo davkov, ali je to država, ki neracionalno troši denar davkoplačevalcev.

Težava niso podjetniki

»Kakšno legitimnost ima država očitati podjetnikom, da plačujejo premalo davkov, dokler sama kupuje računalnike in sodne palače, ki jih nihče ne potrebuje? Težava ministra za finance niso podjetniki, ki veliko delajo in domnevno plačujejo premalo davkov, marveč so prava nadloga kolegi ministri v vladi, ki ne obvladujejo izdatkov v svojih resorjih. Zato bi bilo veliko bolje, da bi se več ukvarjali s tem, za kaj vse se porablja z davki zbrani denar, namesto s tem, koga vse je še treba priviti za več davka,« je prepričan Lahovnik.

Kot molzne krave

»Najbolj produktivni in inovativni ljudje, ki ustvarjajo dodano vrednost, se počutijo kot molzne krave, ki jih ta vlada pač molze, dokler gre. Po debelih dveh letih Golobove vlade bi lahko rekli le: od velikih obljub do popolnega niča,« pa se je v imenu NSi na napovedane spremembe davčne zakonodaje odzval poslanec Jernej Vrtovec in opozoril, da je Slovenija med 5 državami OECD z najbolj obremenjenim delom: »Namesto, da bi bilo davčnih obremenitev pri plači čim manj, so se pod Golobovo vlado dvignile za kar nekaj odstotnih točk.«

Ideološki boj vlade proti zasebnikom

Vlada s temi spremembami, ki bodo udarile 15.000 podjetnikov in njihovih zaposlenih, gospodarstvo, samostojne podjetnike in inovatorje dela drugorazredne državljane. »Pri normirancih zagotovo ne gre za davčno oazo. To pravijo tudi različni ekonomisti, a vlada ne zna prisluhniti in uničuje nekaj, kar je več kot 12 let delovalo zelo dobro in učinkovito. Več davka se je pobralo na ta način, ko smo imeli dejansko opredelitev normiranih stroškov, kot pa je bilo to v preteklosti. Gre za ideološki boj vlade proti zasebnikom,« je prepričan Jernej Vrtovec.

Brez uskladitve med socialnimi partnerji

Opozoril je, da vlada za tujce, ki pridejo v Slovenijo in ustanovijo start-up podjetje, predlaga posebne davčne olajšave, pozablja pa na slovenske državljane. Hkrati je Vrtovec posvaril še, da vlada predloga ni uskladila med socialnimi partnerji, niti se posvetovala z gospodarskimi združenji, obrtno zbornico, GZS, Združenjem Manager … »Z višjimi davki in dajatvami bo zelo težko. Medtem ko druge države postopno prihajajo s predlogi davčnih razbremenitev, Slovenija – kljub obljubam vlade – ni storila potrebnih razbremenitev na področju gospodarstva,« je zaključil poslanec NSi.

Razhajanja tudi v koaliciji

Glede predlaganega davčnega svežnja si niso enotni niti v koaliciji. Minister za gospodarstvo Matjaž Han, predsednik koalicijskih Socialnih demokratov, je večkrat poudaril, da njegovo ministrstvo za zdaj ni zadovoljno z vsemi rešitvami iz svežnja, in izrazil željo po dodatnih usklajevanjih. Po njegovem ministri SD na dopisni seji predlogov davčnih sprememb niso podprli, vendar jim tudi niso izrecno nasprotovali, vendar pa za zdaj stranka ne načrtuje vlaganja lastnih dopolnil. »Vlada je ta trenutek še celota, vemo, kje so problemi, in jih bomo skušali reševati,« je izpostavil Han.