Sirska drama je pozornost vsega sveta osredotočila na begunce. Po podatkih Agencije ZN za begunce UNHCR iz leta 2014 je na svetu več kot 51 milijonov beguncev, število, ki močno presega množice beguncev med drugo svetovno vojno. Evropa si prizadeva, da bi prebežnikom izrekla dobrodošlico in izkazuje solidarnost, kakršni še nismo bili priče.

Pojavljajo pa se glasovi, ki opozarjajo na možnost, da bodo skupaj z begunci v Evropo vstopili tudi izurjeni teroristi »Islamske države« in da bi islamski skrajneži lahko ta položaj izkoristili kot »Trojanskega konja«.

Ali naj se torej beguncev bojimo, ali lahko nanje gledamo kot na priložnost? Sam raje »grešim« na strani nedolžnosti in opazujem zgodovino in vse dobro, kar so nam doslej ponudili prisiljeni migracijski tokovi.

Ali ste vedeli, da so bile nekatere najbolj cenjene osebnosti v zgodovini begunci?



Robert Capa

Veliki vojni fotograf je bil najprej izgnan z Madžarske, kasneje pa še iz Nemčije, ko je na oblast prišel Hitler. Njegovi posnetki nam predstavljajo grozote španske državljanske vojne, kitajsko-japonske vojne, druge svetovne vojne, arabsko-izraelske vojne iz leta 1948, prve vojne v Indokini. Njegovo delo je postalo simbol za boj, upor in človekovo dostojanstvo. Zaradi status begunca in izgnanca je bil Capa posebej dovzeten za spore v 20. stoletju.

Edith Stein (Sv. Terezija Benedikta od Križa)

Hči pravoverne judovske družine je postala žrtev nacističnega nasilja. Spreobrnila se je v katolištvo in ko se je preganjanje judov stopnjevalo, je prosila za selitev iz karmela v nemškem Kölnu v karmel v Echtu na Nizozemskem, ker ni želela ogrožati svojega samostana. Postala je begunka in v spremstvu prijatelja zdravnika prečkala nemško mejo. V samostanu v Echtu je napisala »Znanost križa«. Po nemški okupaciji so jo odvedli v koncentracijsko taborišče, kjer je tudi umrla.

Pisala je o svojem položaju begunke in nacistični krutosti. Malo preden jo je prijel Gestapo, je napisala svojo duhovno oporoko, v kateri je svojo smrt darovala kot pričevanje odrešenja, ne le za judovsko ljudstvo, ampak za vse človeštvo in za resnični mir.

Frederic Chopin

Chopin je bil sin priseljenca, francoskega učitelja na Poljskem, in se je moral po porazu poljske revolucije proti Rusiji leta 1830 vrniti v Francijo. V Franciji je postal cenjen kot skladatelj in pianist, zahvaljujoč prisiljenemu eksilu pa se je tam povezal z večino velikih glasbenikov svoje dobe, z Berliozom, Rossinijem, Bellinijem in s Cherubinijem.

Vedno je bil pokončen človek in se nikoli ni sramoval, da je begunec. Sanjal je o svobodi za Poljsko. Pisal je mazurke, nokturne in poloneze, da bi ljudi ozaveščal o sporu v rodni deželi.

Pablo Neruda

Jeseni 1949 je doživel politično preganjanje v Čilu in se je skrival v mestih Santiago, Valdivia in Futrono. S konjem je prebegnil v Argentino in skoraj utonil v reki Curringue. Skupaj z drugimi begunci, kot je bil denimo Picasso, je odšel v Pariz in poskušal urediti svoj status. Imenovan je bil za člana Svetovnega sveta za mir in je prepotoval vso Evropo. Do leta 1952 je živel tudi v izgnanstvu v Italiji, nato pa se je lahko vrnil v Čile.

Status begunca pa ga je spremljal še po smrti. Po državnem udaru leta 1973 so njegovo hišo v Čilu oropali, mnogi ljudje, ki so se udeležili njegovega pogreba, pa so v času diktatorskega režima izginili.

Albert Einstein

Eden izmed najbolj znanih beguncev na svetu, nemški fizik judovskega porekla, je postal švicarski in ameriški državljan. Najbolj priljubljeni znanstvenik vseh časov je moral leta 1932 zaradi preganjanja judov zapustiti Nemčijo. V Združenih državah Amerike se je posvetil poučevanju in znanosti, pa tudi prizadevanjem za mir. Pisal je o federalizmu, internacionalizmu, Zionizmu, individualni svobodi in svobodi izražanja.

Pa zgoraj našteti sploh niso edini. Še dosti več znanih osebnosti je bilo beguncev, denimo Isabel Allende, Milan Kundera in Marlene Dietrich. Pripraviti so morali kovčke in zapustiti svoje domovine. Vsi pa pojasnjujejo, zakaj besede begunec ne smemo enačiti le s strahom in nevarnostjo, ampak tudi s priložnostjo in z napredkom.

Vir: Alvaro Real / www.aleteia.org
Foto: Aleteia