Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kočevje: sveta maša za žrtve iz Macesnove gorice

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 11. 11. 2024 / 09:45
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.11.2024 / 12:17
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kočevje: sveta maša za žrtve iz Macesnove gorice
Sveto mašo je daroval kočevski dekan Sašo Kovač ob somaševanju nekdanjega dekana Jožeta Milčinoviča in kočevskega župnika Branka Jurejevčiča. FOTO: M. M. Š.

Kočevje: sveta maša za žrtve iz Macesnove gorice

V župniji Kočevje so minuli konec tedna obhajali sveto mašo za vse žrtve povojnih pobojev, spominsko bogoslužje pa je bilo posebej namenjeno 3.450 umorjenim iz jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu, katerih posmrtni ostanki so začasno še vedno shranjeni v Kočevju in še čakajo na dostojen pokop na primernem kraju.

Sveto mašo v kočevski župnijski cerkvi sv. Fabijana in Boštjana ter sv. Jerneja je v soboto, 9. novembra, daroval novi kočevski dekan in župnik v Stari Cerkvi Sašo Kovač, ob somaševanju nekdanjega dekana, kočevskoreškega župnika Jožeta Milčinoviča, in kočevskega župnika Branka Jurejevčiča.

Dekan Kovač je v uvodu napovedal, da je sveta maša namenjena žrtvam Macesnove gorice in vsem, ki so dali življenje za lepši jutri, molili pa so tudi za krvnike, da bi lahko olajšali težo, ki jo nosijo v svojem srcu, ter – kot molimo v litanijah vseh svetnikov – da bi Bog »pokoril vse nasprotnike svete Cerkve«.

 Križci, najdeni ob breznu pod Macesnovo gorico. FOTO: Pavel Jamnik

Za družine žrtev in krvnikov

Kočevski župnik Branko Jurejevčič je v pridigi še dopolnil namen sobotnega bogoslužja: mašna daritev je bila namenjena tudi družinam žrtev in krvnikov, da bi lahko »v Božjem miru živeli v slogi in spravi«. K temu je vse skupaj povabila že Božja beseda, saj so duhovniki za to priložnost izbrali evangeljski odlomek, ki govori o Jezusovi smrti na križu. To je nekaj kratkih vrstic, je pojasnil pridigar, ki nam kristjanom lahko vedno znova dajejo moč in navdih za življenje z bližnjimi in ravnanje po Božjih pravilih.

V sestrskih poročilih iz kronike Marijinega doma v Kočevju, ki opisuje dogodke v tistih povojnih dneh, beremo, kako so mladi fantje, ko so jih skozi Kočevje vozili v Rog, glasno vzklikali »živel, Kristus Kralj!«.

Ob molitvi za vse te pokojne, ki čakajo na dokončen in spoštljiv kraj svojega zemeljskega počitka, imejmo v mislih, da ti rajni pred Bogom prosijo tako za nas kot za svoje krvnike, saj so zaradi gotovosti mučeniške smrti gotovo že deležni Božjega obličja. V nebesa pa ne more vstopiti nobena duša, je poudaril kočevski župnik, »dokler se ne spravi«, in v tem duhu so obhajali tudi to sveto mašo.

Verjamemo, da so roške žrtve že obsijane s sijem Kristusa Kralja ter prosijo za nas in svoje preganjalce, saj v sestrskih poročilih iz kronike Marijinega doma v Kočevju, ki opisuje dogodke v tistih povojnih dneh, beremo, kako so mladi fantje, ko so jih skozi Kočevje vozili v Rog, glasno vzklikali »živel, Kristus Kralj!«, je spomnil župnik Jurejevčič. Mnogi so torej izpričano ohranili vero in so tudi v uri smrtnega boja ostali zvesti križanemu Kristusu.

Med verniki, ki so se zbrali pri bogoslužju, so bili tudi nekateri sorodniki roških žrtev; med njimi je bila tudi gospa, ki je v roških breznih izgubila štiri brate. FOTO: M. M. Š.

Ohranimo zvestobo Bogu

Kočevski župnik je v pridigi izrekel srčno željo, da bi to zvestobo ohranjali tudi danes, in da bi vsak človek sprejel Božjo modrost, ki lahko narod spodbuja k spravi in miru. Bog namreč obljublja življenje in kraljevanje vsakomur, ki mu bo ostal zvest. Mnogi mladi fantje na poti v roške gozdove niso izgubili upanja, tudi ko so vedeli, kam odhajajo: ostali so zvesti Bogu »in zato so danes za nas nesmrtni«.

Tudi sebe vprašajmo, ali si v svojem življenju prizadevamo za spravo med narodi, za spravo med Bogom in človekom.

V pridigi je izrazil tudi upanje, da je danes »obrisana žalost z obrazov« vseh svojcev žrtev, »katerih srca so se razdelila na dvoje in katerih tema je v tistih časih zatemnila deželo zaradi iskanja bližnjih« - zaradi obljube vstajenja od mrtvih in večnega življenja pri Bogu.

Bog želi imeti človeški rod v svojem srcu, zato smo danes povabljeni, da bi zastonjsko Božjo ljubezen, ki jo je svet prejel, razumeli tudi sami in iz nje gradili današnji svet, »da bi se tudi sami znali postaviti pod znamenje križa, gledati Jezusa in prositi za naš narod«, da bi iz izgubljenih znova postali najdeni sinovi, da bi na tem svetu znova vladala dan in lepota, ne pa tema in žalost. Tudi sebe vprašajmo, je sklenil župnik Jurejevčič, »ali si v svojem življenju prizadevamo za spravo med narodi, za spravo med Bogom in človekom«.

 Posmrtni ostanki žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico na kraju izkopa oktobra 2022. Nekaj dni pozneje so bili odpeljani v prostore kočevskega komunalnega podjetja, kjer so še danes. FOTO: Jože Bartolj

Pri maši tudi svojci žrtev

Med verniki, ki so se zbrali pri bogoslužju, so bili tudi nekateri sorodniki roških žrtev; med njimi je bila tudi gospa, ki je v roških breznih izgubila štiri brate.

Kočevski župnik Branko Jurejevčič je v dneh pred praznikom vernih rajnih blagoslovil posmrtne ostanke 3.450 žrtev iz jame pod Macesnovo gorico, ki so začasno shranjeni v Kočevju.

Dodajmo še, da je kočevski župnik v dneh pred praznikom vernih rajnih blagoslovil posmrtne ostanke 3.450 žrtev iz jame pod Macesnovo gorico, ki so začasno shranjeni v Kočevju.

Nalaganje
Nazaj na vrh