V četrti knjigi esejistike spremljamo Kocbeka v zadnjih dveh desetletjih njegovega življenja.

Po nekaj letih se je privadil živeti z udbovskim mikrofonom v stanovanju, se še naprej preživljal s pisanjem esejev v reviji Nova pot in z občasnim prevajanjem.

Trenutek tihega zmagoslavja je zanj prišel sredi poletja 1963, ko je prejel prve izvode svoje pesniške zbirke Groza, ki spada med pomembnejše knjige naših pesnikov sploh.

Refleksije verskega, filozofskega, umetnostnega dogajanja v Evropi

Februarja 1964 podeljena Prešernova nagrada, ki si jo je moral deliti z Miškom Kranjcem, mu je prinesla nekaj zadoščenja, predvsem pa odrešitev od najhujših dolgov.

Vsebinski prameni Kocbekove esejistike v letih 1961–1966, kot navaja urednik Mihael Glavan, še naprej prinašajo refleksije verskega, filozofskega, umetnostnega, tudi političnega in znanstvenega dogajanja v Evropi in tudi širše z gledišča krščanskega misleca.

Zaradi takratne totalitarne zaprtosti slovenske družbe so bila ta Kocbekova besedila za marsikoga temeljne strokovne iztočnice za bolj poglobljeno spoznavanje evropske filozofske in sociološke literature.

Peta knjiga Zbranih del Mirana Jarca

Peta knjiga Zbranih del Mirana Jarca prinaša njegovi osrednji prozni deli, roman Novo mesto in povest Črna roža.

Novo mesto je bil Jarčev poskus povezati nekatere fragmentarizirane novele s konca 20. in začetka 30. let (Gospa Milena, Pentagram, Srebrna palma, Razodetje v slepi sobi) v trdnejšo obliko romana.

Izšel je leta 1930 v reviji Ljubljanski zvon, dve leti pozneje je bil objavljen tudi v samostojni knjigi.

To Jarčevo prozno delo je doslej doživelo največ ponatisov, kar pet; natis v Zbranih delih je torej šesta integralna izdaja romana.

Pisatelj Miran Jarc leta 1930. Vir: Wikipedia

Povest Črna roža s kmečko tematiko

Povest Črna roža (s kmečko tematiko) je bila objavljena samo v Ljubljanskem zvonu leta 1934.

Sočasna kritika se je do Novega mesta vedla ambivalentno. Novejše študije (B. Stojanović, M. Dolgan) so pisatelju priznavale tudi vrsto modernih postopkov in strategij (filmski potek pripovedi, raba asociacij in notranjega monologa, esejizem, stilska fragmentarnost itd.).

Črna roža ni doživela veliko pozornosti. Sintetično jo označuje Zadravec: »Roman Črna roža je kot združek več stilov zadnji močnejši podaljšek ekspresionizma v trideseta leta in razviden prehod v novo stvarnost idealističnega kova.«

Knjigo je uredil Drago Bajt.

Kip Mirana Jarca. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan.

Folklorne in spominske pripovedi z Blok, Loške doline

V zbirki Glasovi je izšla knjiga Ilje Popit z naslovom Zverina nam vse požre. F

V njej so objavljene folklorne in spominske pripovedi prebivalcev z Blok, Loške doline, Knežje njive, okrog Turjaka, Hočevja, Dobrega Polja, Žlebiča in še kje.

Ko slišimo imeni Bloke in Loška dolina nam najbrž najprej stopijo pred oči starodavni bloški smučarji, pa Levstikov Martin Krpan, seveda pa tudi loški polšji lov in številne obpotne table z napisom »območje medveda«.

Zato bomo v tejle knjigi mogli prebrati tudi, kako se po starem izdela bloške smuči, kako se poseka smreko, kako in iz kakšnega lesa se pri Ložu dela dobre lesene grablje, zobotrebce in še marsikaj.

Izdelava zobotrebcev je bila tudi družabni dogodek, ob katerem so si pripovedovali ne le zgodbe o coprnicah, nočnih jagah in prikaznih, ampak eni zadnjih pri nas še tudi o davnih rojenicah.

Narečje s številnimi zanimivimi besedami

Spoznamo, da svarilnih tabel o območjih medveda pred stoletjem še ni bilo, saj niso bile potrebne.

Leta 1902 rojeni mož iz Zavrha je povedal, da za njegove mladosti tam ni bilo ne divjih prašičev ne medvedov ne jelenov, zdaj pa so, in kar poseješ, vse pojedo.

Nekdaj pa se je jedlo le tisto, kar si doma pridelal, in če nisi pridelal, si tolkel lakoto ali pa odhajal na delo v tujino. Tudi zato se vasi praznijo.

O vsem tem govore te pripovedi, ki so večinoma v narečju s številnimi zanimivimi besedami, ki se jih je razveselila tudi dialektologinja.

Nova vas na Blokah, župnijska cerkev sv. Mihaela. Foto: Ivo Žajdela