Članice in člani odbora so večinsko pritrdili mnenju Zakonodajno-pravne službe, češ da je zahteva za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B), ki sta jo na Ustavno sodišče vložila Metka Zevnik in Aleš Primc, neutemeljena. Za takšno mnenje je glasovalo 8 koalicijskih poslank in poslancev, proti pa 6 opozicijskih in Darko Krajnc iz Gibanja Svoboda, ki pa se je – glede na njegovo razpravo pred tem – bržkone zmotil.

Stališče vlagateljev zahteve

Po mnenju vlagateljev zahteve, Zevnikove in Primca, je Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma v nasprotju s 4. alinejo 2. odstavka 90. člena in 44. členom Ustave. Po njunem novela DZ-B ne odpravlja protiustavnosti, ugotovljenih v odločbah Ustavnega sodišča, ureja tudi druga, z odpravo protiustavnosti nepovezana pravna vprašanja, je tudi protiustavna v postopkovnem in vsebinskem smislu, sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma pa nesorazmerno posega v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma.

Tri vprašanja za Ustavno sodišče

Kot je v imenu Zakonodajno-pravne službe dejal Gal Gračanin, mora Ustavno sodišče v postopku presoje sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o zakonu iz 4. alineje 2. odstavka 90. člena Ustave odgovoriti na tri vprašanja: Ali se zakon nanaša na tisto protiustavnost, ki jo je predhodno že ugotovilo Ustavno sodišče? Če se, ali zakon vsaj v pretežni meri odpravlja ugotovljeno protiustavnost? Če jo, ali zakon poleg odpravljanja ugotovljene protiustavnosti ne ureja še drugih nepovezanih pravnih vprašanj?

ZPS se je opredelila le do ene točke

»Ustavno sodišče ne presoja morebitnih postopkovnih in vsebinskih protiustavnosti zakona, to lahko pobudnik/vlagatelj zahteve uveljavlja v okviru postopka abstraktne presoje ustavnosti zakona, in tudi ne presoja nesorazmernosti posega v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma, ker je to na ustavni ravni s spremembo 2. odstavka 90. člena naredil že ustavodajalec. V predlogu odgovora DZ se zato opredeljujemo le do pravno relevantnih navedb vlagateljev zahteve o noveli DZ-B, ki se nanaša na domnevno neodpravo ugotovljenih protiustavnosti in na domnevno urejanje drugih, z odpravo protiustavnosti nepovezanih pravnih vprašanj,« je mnenje ZPS pojasnil Gračanin.

Stališče Zakonodajno-pravne službe

Navedbe vlagateljev, da naj novela DZ-B ne bi odpravljala ugotovljenih protiustavnosti, je ocenil za pavšalne in deloma protislovne, navedbe, da naj bi novela DZ-B urejala tudi z odpravo protiustavnosti nepovezana pravna vprašanja, pa po njegovi oceni temeljijo na nerazumevanju vsebine dveh odločb Ustavnega sodišča, ki jima spremenjena ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve otrok dobesedno sledi, in zmotnih materialno-pravnih zaključkov o ureditvi spolov v pravnem redu RS, ki pozna le dva spola, moškega in ženskega, zato je mogoče zakonsko zvezo skleniti zgolj med osebama različnega ali istega spola, enako po besedah Gračanina posledično velja tudi za skupno posvojitev.

Postaviti korist otroka pred željo odraslih

V razmeroma umirjeni in kratki razpravi članic in članov odbora, nujna seja se je končala prej kot v tri četrt ure, je bilo povečini slišati že znana in večkrat ponovljena stališča z obeh strani. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je dejal: »Cilj Zakona o Družinskem zakoniku je postaviti korist otroka pred željo odraslih. Sicer pa nas skuša koalicija ves čas prepričati, da sta bila referenduma leta 2012 in 2015 protiustavna, resnica pa je drugačna. Ustavno sodišče je že v preteklosti povedalo, da referenduma ni dopustno prepovedati, če zakon spremeni ureditve, ki niso bile ugotovljene kot protiustavne. Vi lahko zradirate ves zakon, ne smete pa potem prepovedati referenduma.«

»Nikoli ne boste spreminjali naravnih zakonov«

Reberšek je še dodal: »Lahko spreminjate državne zakone, nikoli in nikdar v življenju ne boste spreminjali naravnih zakonov. Ustavno sodišče v tej odločitvi ni odločalo pravno, temveč ideološko. Besede poslanke Svobode, da je v tem primeru treba voljo ljudstva poteptati, potrjujejo, da se ravno tako kot Ustavno sodišče postavlja nad ljudi, nad 700.000 glasov, ki so se na dveh referendumih postavili za pravico posvojenega otroka do očeta in matere. Vsi vemo, da pravica do otroka ne obstaja. Ustavno sodišče je enostavno zlorabilo svoj položaj in vsi v tej dvorani to veste.«