V Neslišnem hrepenenju se je osredotočila na zakonca, ki se spopadata s praznino med njima, Vsiljivka v družini opisuje njeno lastno izkušnjo z dementno mamo in družinsko dinamiko, ki jo je spremenila Alzheimerjeva bolezen, Klošarka z Miklošičeve pa se po ločitvi znajde brez vsega, odvzeto ji je tudi najdragocenejše – otrok. Pripovedi Halo, Bog, me slišiš? in Kje raste dež pa sta izšli le kot podlistek v časopisu Družina.

Ni konec, dokler ni konec

Rdeča nit romanov Tanje Mlakar so družinski odnosi, odpuščanje, praznina v odnosih, prenašanje težkih preizkušenj, ki jih povzročijo bolezen, starost, ločitev in revščina. V najnovejšem romanu Onkraj mavrice je Mlakarjeva nekako združila vse svoje teme in spodbudila vse ločene, sprte, razočarane, da se poti lahko znova združijo. Ni konec, dokler ni konec. Dokler živimo, lahko spremenimo tisto, kar nas teži, ali pa sprejmemo in ustvarimo drugačen odnos do tistega, česar ne moremo spremeniti.

Umaknil se je v samoto

O romanu Onkraj mavrice je pisateljica povedala: »V njem razmišljam o evtanaziji in splavu. Dolgo sem iskala primerno zgodbo, prek katere bi bralca popeljala po tej zahtevni tematiki. Tako je nastala zgodba moža, ki se je nekoč odločil zapustiti družino in zaživeti v samoti, a se na starost začne odvijati drugače, kot bi si sam želel.«

Ostarela zakonca Nuša in Martin živita ločeno, saj je njuno zakonsko zvezo pretrgala odločitev, ki je Nuša svojemu možu nikakor ne more odpustiti. Svojemu otroku se je morala odreči in ga dati v posvojitev, ker ga mož ni hotel sprejeti. Nušina zamera odpodi Martina v oddaljeno kočo, kjer preživlja svoje samotne, mirne dni, brez stika s svojo družino. K njemu je občasno prišel samo vnuk David, ki je hotel spoznati svojega dedka. Martinu se je njegova bližina zdela kot darilo v jeseni življenja.

Prebujenje

Mirno, ustaljeno življenje pa je prekinila nenadna bolezen, ki ga je prignala na rob smrti. Čeprav se je ne boji in si je v težkih trenutkih celo želi, njegovo pravo prebujenje šele prihaja. Prebujenje, ko se bo začela dolga pot skozi na videz neprehodno, zaraslo pot do njegove družine. Prva je bila pri njem hčerka. Njuna redna srečanja so počasi, a vztrajno tkala povezavo med njima, ki je leta odsotnosti niso mogla popolnoma pretrgati. Kdaj pa, če sploh, bo lahko pogledal ženi v oči? Se jima bo uspelo zbližati ali ju bo življenje prehitelo?

Več o romanu Onkraj mavrice TUKAJ.

Zgovoren je podnaslov Ko zmoreš življenju reči da. Roman bo prav gotovo v spodbudo vsem, ki obžalujejo in ne najdejo pravih besed, da bi prehodili s trnjem zaraslo stezo do tople roke odtujenega zakonca, sorodnika ali prijatelja.