Usmiljenje ima, kot je poudaril dr. Pohar, svoje temelje v Svetem pismu. Pojavlja se na več mestih - v priliki o izgubljenem sinu, v Jožefovem izgnanstvu, v podobi kralja Davida, v izrazu »ljubljeni sin« itn.

(U)smiljenje

Ljubezen ima dve plati: agape, ki je nesebična materinska ljubezen, in eros, ki je goreča ljubezen. Ta ljubezen je temelj iskrenega usmiljenja. Usmiljenje dobi zelo hitro negativen prizvok, saj se lahko prejemnik počuti ponižanega ob naši pomoči, še posebej, če je naše dejanje na podlagi smiljenja oz. nam je težko na primer ob pogledu na bolnika in njegovo trpljenje. Pomoč zgolj iz moralne dolžnosti oz. zaradi pričakovanj družbe, staršev ali okolice je tisto usmiljenje, ki lahko dodatno prizadene bolnika.

Voditelj duhovne obnove, dr. Borut Pohar CM. FOTO: Janez Dolinar

Kaj je usmiljenje?

Usmiljenje poleg suhoparne definicije obsega še ljubezen, bližino, sočutje, razumevanje, sprejemanje in povrnitev dostojanstva osebi. Na svetopisemski način je pravi vir usmiljenja tako usmiljeni oče z materinskim srcem. Knjiga vseh knjig v svoji vsebini ponuja vse, od zgodovinskih naukov do povsem aktualnih usmeritev za današnji čas.

Kralj David je bil v svojem življenju vedno usmiljen, kar se v presežku kaže z neizmerno usmiljenostjo do zarotniškega sina Absaloma, celo med borbo za lastno preživetje. V priliki o izgubljenem sinu je izgubljeni sin brezpogojno sprejet s strani usmiljenega očeta, kljub temu da je sin prekršil praktično vsa načela in nauke, ki jih je prejel od očeta. Jožef, sin Jakobov (Prva Mojzesova knjiga), je bil prodan v Egipt, zavržen od bratov, se v priložnosti nadvlade in poprave krivice, ki se mu je zgodila, ni maščeval bratom, ampak je s preudarnostjo, modrostjo in sprejemanjem odpustil njihov velik greh in podelil usmiljenje.

Dostojanstvo bolnika in zdavnika

Vsak človek ima svoje dostojanstvo in usmiljenje je prej kot gola pomoč predvsem povrnitev njegovega izgubljenega dostojanstva. Povrnjeno dostojanstvo »izgubljenega sina« ponudi bolniku novo priložnost za spremembe, za sprejemanje njega kot osebnosti, kot človeka z napakami. Dela usmiljenja so (povzeto po Janez Pavlu II.) orodja in sredstvo za povrnitev človekovega dostojanstva, ko človeku dejansko želim pomagati. Pomembno ob tem je lastno ozaveščanje namena našega dela.

Pomemben osnovni člen je tudi dostojanstvo zdravnika, ki v določen postopek, obravnavo, poseg ne sme biti prisiljen ali se počutiti le kot orodje v rokah drugega. Dostojanstvo zdravnika je tudi, da ima pravico in dolžnost bolniku jasno povedati svoje strokovno mnenje, deliti nasvete in tudi grajo, kadar je ta zaradi npr. neupoštevanja navodil povsem na mestu. Soočenje z resnico je pogosto boleče, a hkrati potrebno za grajenje zaupanja, iskrenega odnosa.

Od poklica do poklicanosti

Naloga zdravnika je poskrbeti tudi za svoje zdravje – telesno, duševno, duhovno in socialno. Brez lastnega občutka varnosti in sprejetosti je težko iskreno zdraviti in deliti usmiljenje ter sočutje. Iskanje resnice o sebi lahko vzame leta, pri nekaterih celo življenje. Kaj je resnica o meni? Sem si res želel biti duhovnik, zdravnik? Ko najdemo resnico o sebi, nas to v polni meri osrečuje – poklic dejansko postane poklic-anost. Služba ni le delo, ki ga delaš, temveč so to odnosi, ki se vzpostavljajo v službi. Odnos pacient - zdravnik je jasen, ni zdravnika brez pacienta in ni pacienta brez zdravnika, gre za odnos med njima. Odnos zdravnik - pacient je izjemno pomemben del družbe in če je biti zdravnik del mene, je to tudi vir sreče. Delujoč odnos znotraj medicine je tudi odraz družbe in ključen del odnosov, na osebni ravni, na ravni skupnosti, države …

Marca o medicinski etiki

Ob koncu srečanja se je med udeleženci razvila še živahna debata, tako o usmiljenju kot novih izzivih, ki se pojavljajo v zdravstvu ob pomanjkanju časa za obravnavo, načrtnem črnenju zdravniškega poklica v javnosti in o posledičnem neupravičenem znižanem zaupanju pacientov. Zagotovo se bo načeta tema pojavila tudi na tradicionalnem že 13. Hipokratovem srečanju, ki bo 4. marca v Domu Sv. Jožefa, ki bo potekal pod geslom »Vzpon ali zaton medicinske etike«.