»Ko sva se poročila, nisva imela niti lastne žlice«
»Ko sva se poročila, nisva imela niti lastne žlice«
V hribih nad Dravo sta Lucija in Anton zagledala luč sveta, Anton 5. junija 1928 na Kapli in Lucija 7. decembra 1932 v Remšniku. Oba v družinah, kjer so se komaj prebijali iz meseca v mesec in je revščina trkala na vrata. Anton pri družini Kojzek in Lucija pri družini Zlodej. Pred sedmimi desetletji sta začela skupno pot, ki traja vse do danes. Železno poroko sta praznovala v domači župnijski cerkvi v Rušah skupaj s svojimi najdražjimi. Oba živahna in bistrih misli sta se rada ozrla nazaj v čas in v spominu preletela dogodke in življenje, ki je bilo včasih tudi zelo trdo in neizprosno.
Lucija je stara štiri leta odšla od doma
»Doma so me klicali Cilka, kar mi je bilo posebej všeč. God sem praznovala, sicer zelo skromno, dvakrat na leto, na praznik sv. Lucije in na praznik sv. Cecilije,« z nasmeškom pove Lucija, ki bo kmalu dopolnila 90 let. »Kar se spominjam otroštva, je bilo zelo težko. Bilo nas je pet otrok. Brat in štiri 'dikline'. Lastne kmetije nismo imeli...