Ko smo Jezusu najbliže
Ko smo Jezusu najbliže
S pepelnično sredo se začne post, čas priprave na veliko noč.
Starši smo pogosto izgubljeni, kako z otroki spregovoriti o Jezusovem trpljenju. Otrokom je hudo, ko gledajo ranjeno telo na križu, sočustvujejo z Jezusom in ne razumejo, zakaj je bilo to potrebno. Naša tokratna gosta, zakonca Marjetka in Benjamin Pezdir, zagotavljata, da ni potrebna nobena visoka teologija, saj otroci še predobro začutijo odnos nas staršev z Jezusom.
Pomembno je, da mi vemo, da trpljenje (ne Jezusovo, ne naše) ni samo sebi namen. Da za njim vedno pride vstajenje. Če bomo to sami dobro razumeli, bomo laže k prijateljstvu z Jezusom vodili tudi svoje otroke.
Da včasih prav iz največje bolečine zraste kaj najbolj dragocenega, pripoveduje tudi zgodba parasmučarja Jerneja Slivnika, ki ga tudi predstavljamo v tej številki. Postal je vrhunski športnik, kljub temu da je pri petih letih v prometni nesreči ohromel – ta mesec se že drugič odpravlja na paraolimpijske igre.