Vsak otrok prej ali slej odraste, se osamosvoji, odseli in začne svoje samostojno življenje. Za starša, ki sta ga dolga leta vzgajala in zanj skrbela, je to velika sprememba. »Prazno gnezdo« povzroči neke vrste praznino, ki zakoncema lahko predstavlja izziv, prinaša različna občutja pa tudi vprašanja, stiske in morda celo krizo v odnosu. Kako so se pripravljali na to obdobje v življenju in kako so premostili ta prehod v družinski dinamiki, so z nami delili trije zakonski pari: Meta in Rudi Tavčar, Saša in Slavko Šter ter Cilka in Milan Kobal.

Na prazno gnezdo se ne moreš pripraviti

»Na prazno gnezdo se ne moreš pripraviti, za to ni šolanja ali tečajev,« pravi Rudi Tavčar. Proces osamosvajanja hčera je bil postopen, starejše tri so v svojih zgodnjih dvajsetih letih zaživele v skupni, a od staršev ločeni hiši in se tako še pred poroko naučile skrbeti za gospodinjstvo. Nato so se v treh letih vse tri poročile. Proces sta kot starša doživljala različno. Rudi, ki pr...