»Tata, ma kaj to pomeni – meja?« je junakinja romana Gorica spraševala očeta, ko so napovedali državno mejo, ki je z žico zarezala med hiše in ulice, ljudi in njihove družine. Slovar slovenskega knjižnega jezika mejo razlaga kot »črto, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja«, pa tudi zemljišča in parcele, omenja jo kot grmičevje ali travnat del med njivami ter kot jezikovno in pojmovno ločnico. V tokratni temi tedna pa se dotikamo še ene vrste meja – tistih nevidnih mej, ki smo jih deležni na poti odraščanja.

Kot poudarjajo različni strokovnjaki, jasne in iz ljubezni postavljene meje otroku dajejo varnost, stabilnost in določajo smernice v odraščanju. Pomagajo mu spoznavati, da ni sam, da mu ni vse dovoljeno ter da je za uspešno sobivanje treba spoštovati drug drugega in upoštevati določena pravila. Naravno je, da otrok meje preizkuša in jih prej ali slej kdaj tudi prestopi. Kako takrat ukrepati, so si mnenja deljena.

Nas pa molitev, ki jo je učil Jezus, vabi k...