Ko smo pred mesecem dni nemočni zrli v slike, podobe in zgodbe ljudi, ki jih je stoletna strašna ujma čez noč oropala vsega, kar so imeli, smo spet začutili, kako globoko ljubezen in navezanost gojimo Slovenci do svojih domov. Kot pravi pesnik Tone Kuntner: »Dom vsakemu daje pečat …, a najlepše slovenske besede so kruh, dom, domovina, svoboda, Slovenija.«

Hiše, ki so jih družine gradile z veliko odpovedi, pa tudi navdušenja, upanja in želje po lepši prihodnosti, so se v poplavi sesule kot hišice iz kart! Mnogi ljudje s poplavljenih območij so še zmeraj brezdomci in nimajo kam iti domov … Spomnim se sosestre iz Bosne, ki je ob mojem veselem odhodu na dopust v domači kraj žalostno rekla: Kam pa naj jaz grem domov? 

Ob grenki izgubi hiše in domačije se zavemo, da je dom veliko več kot le bivalna enota, stanovanje ali kraj, kjer prenočiš. V tistih težkih dneh je postalo očitno, da dom naredijo ljudje! Lahko so hiše ali stavbe čudovite in enkratne palače...