Pri tem pa jo je, hočeš – nočeš, podpihnil prejšnji slovenski predsednik Borut Pahor, ki je v očitnem mladostnem zanosu (ne prvič!) v svoji objavi na družbenih omrežjih odkrito simpatiziral s početjem enega od študentskih klubov, ki se je za svojo predstavitev podal na zelo spolzek teren, za Pahorja pa je bila to »zmaga« dneva, ob čemer so se zgražali številni komentatorji pod njegovo objavo.

Norčevanje iz prizora iz Škofjeloškega pasijona

Za kaj je šlo? Klub škofjeloških študentov (KŠŠ) se je na Škisovi tržnici predstavil z uprizoritvijo parodije na prizor iz Škofjeloškega pasijona, le da je bila v Kristusovi vlogi »študentka Katja«, namesto križa so sestavili njemu podobno skulpturo iz zabojev piva, dekle in improvizirani »križ« pa so na nosilih nosili fantje v redovniških oblačilih.

Ne ravno državniško ravnanje

Ob fotografiji je predsednik Borut Pahor med drugim pripisal: »Zmaga pa pripada Klubu škofjeloških študentov in Katji, ki je bila kot Kristus pribita na zaboje piva. Nažical sem jo za selfi …« Da je šel predaleč, so ga že v komentarjih pod objavo opozorili številni prizadeti verniki, ki v simpatiziranju z norčevanjem iz verskih simbolov in Kristusa niso videli ravno ravnanja državnika …

Na Unescovem seznamu

Navsezadnje pa je Škofjeloški pasijon že nekaj let (od 2016.) vpisan tudi na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in je kot tak tudi dragocen simbol kulturne dediščine ne le Škofje Loke, temveč širše, zaradi česar do njega gojijo spoštovanje tudi mnogi neverni.

Pahorjevo opravičilo dan pozneje

Dan pozneje se je Borut Pahor na družbenih omrežjih opravičil za fotografije in zapis, »ki so nekatere prizadele. Ne verjamem, da so se škofjeloški študentje na Škisovi tržnici, kjer je po tradiciji polno veselja, humorja in satire, kakor koli norčevali iz vrednot Boga, kristjanov ali Škofjeloškega pasijona. Zato se z objavo tudi jaz nisem. To pojasnjuje moje ravnanje, ne zmanjšuje pa iskrenosti mojega opravičila,« je zapisal Pahor.

Iz vsega se ne gre tako hecati

Iz vsega v življenju se ne smemo hecati na način, kot so se škofjeloški študentje, je prepričan dejavni pasijonec in nekdanji predsednik Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar: »Zelo veliko truda je bilo vloženega v to, da se je Škofjeloški pasijon v sodobnem času ponovno uprizoril, še več truda je bilo treba, da je Pasijon vpisan v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.«

Zaboli ga kot pasijonca in kot vernika

In da se zdaj nekdo tako grdo, žaljivo, nespoštljivo obnaša do Škofjeloškega pasijona – in za nameček še Klub škofjeloških študentov, ki izhaja iz tega okolja –, Igličarja zaboli kot pasijonca in kot vernika. »Mladim, zlasti tej generaciji, je danes predobro v življenju. Veliko jih ni še nikoli delalo z lastnimi rokami za vsakdanji kruh, ampak jim je bil – smo hvaležni za to – prinešen, posledice takega načina življenja pa so tudi tovrstni dogodki.«

V različnosti se moramo spoštovati

Po Igličarjevem mnenju ima sicer krog mladih, zbran okrog Kluba škofjeloških študentov, očitno »drugačen odnos do Pasijona, do naše dediščine, do našega bisera« kot večina lokalne in širše skupnosti, kar ga zaboli: »Vedeti moramo, kje so meje. Seveda smo različni, ampak v tej različnosti moramo drug drugega spoštovati in razumeti, kje je polje prekrivanja, kje pa polje nesprejemanja.«

Mag. Aleksander Igličar: To me je zabolelo kot pasijonca in kot vernika. FOTO: Ivo Žajdela

Veliko mladih prostovoljcev v pasijonski skupnosti

Ob tem Igličar poudari, da je vendarle tudi v pasijonski skupnosti ogromno mladih prostovoljcev, kar se je nazadnje pokazalo v Stari Loki, kjer so pod skrbno režijsko roko Marjana Kokalja uprizorili nekaj prizorov Škofjeloškega pasijona, pri čemer so sodelovali zlasti mlajši, ki jim prej to še ni bilo dano. »Sam zagovarjam, da se mora Škofjeloški pasijon čim prej spet uprizoriti, saj se z vsakim letom neuprizarjanja ta dediščina izgublja,« dodaja Igličar.

Ob bok škandala s podgano v Marijinem naročju

Mag. Aleksander Igličar tokratni primer postavlja ob bok škandala s popačeno Marijino podobo s podgano v naročju izpred let, vendar pa se po njegovem Unesco s tem ne bo ukvarjal. »Pomembno bo, kako se bodo odzvali Občina Škofja Loka kot nosilec organizacije, Kapucinski samostan Škofja Loka kot nosilec duhovne dediščine in pasijonci. Lahko pa seveda zadevo tudi mednarodno odpremo.«

Nezrela Pahorjeva poteza

Pri tem se je Igličar, ki je bil 1. decembra 2016 v Adis Abebi v Etiopiji med udeleženci vpisa Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, začudil tudi ob objavi prejšnjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja na družbenih omrežjih in jo označil za nezrelo: »Tovrstna dejanja bi bilo treba javno oceniti kot nesprejemljiva, ne pa jih širiti v smislu promocije.«

Častni pokrovitelj, ki podpira norčevanje

»V posmeh vrednotam, Bogu, kristjanom in Škofjeloškemu pasijonu, ki ga je Unesco prepoznal kot vrednoto in dediščino človeštva, nekdanji predsednik Republike Slovenije, ki je prevzel tudi častno pokroviteljstvo Škofjeloškega pasijona, pa javno izraža (in širi) podporo norčevanju iz temeljnih vrednot vere, kristjanov in Pasijona,« se je odzval župnik Župnije Škofja Loka Matej Nastran.

Neodgovorno in nevarno

»V sedanjem času in svetu, kjer se sovraštvo in nestrpnost (vojne, nasilje, umori …) nevarno širita (in žal tudi približujeta), je podpora takim vzorcem zelo, zelo neodgovorna in nevarna. Primerno in odgovorno bi bilo, da bi sledilo javno opravičilo vsem prizadetih, distanciranje od takšnih ravnanj in stališč ter izražena podpora vrednotam spoštovanja dediščine naroda, kulture, vere in tudi ljudi,« se je ob predsednikov odziv že obregnil župnik Matej Nastran.

Naj se strpnost, spoštovanje in kultura nenasilja gradijo na vseh ravneh

Da verujoči včerajšnje početje škofjeloških študentk in študentov gotovo čutimo kot žalitev, so se za Družino odzvali tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) in poudarili, da v Katoliški cerkvi izražajo svoje nestrinjanje ob vsaki žalitvi verskih simbolov in Jezusa Kristusa. »Želimo si, da se strpnost, spoštovanje in kultura nenasilja v naši družbi gradijo na vseh ravneh. Vsakdo mora paziti na svoje izražanje, tako da lahko v družbi vsi mirno živimo,« poudarjajo v SŠK.

Kaj so mladi s tem želeli sporočiti?

V konkretnem primeru opozarjajo tudi na neprimeren odnos do naše narodne dediščine, pomemben del katere je tudi Škofjeloški pasijon. »V vsakem primeru pa se je treba vprašati, kaj so mladi s tem želeli sporočiti in zakaj so si za to sporočilo izbrali takšen – neprimeren – način izražanja,« dodajajo v SŠK: »Danes je v slovenskih šolah dan kulture nenasilja in strpnosti. Takšni dogodki nas spodbujajo, da kot družba mlade generacije spodbujamo k spoštovanju verskih, kulturnih in drugih razlik.«

Vsakdo lahko svoje mnenje tudi izrazi na miren, demokratičen način

O ravnanju nekdanjega predsednika Pahorja pa SŠK meni, da naj o njem presodijo ljudje sami. »Vsekakor lahko v demokratični družbi vsakdo svoje mnenje tudi izrazi, seveda na miren, demokratičen način. Vsi, posebej tisti na izpostavljenih mestih v naši družbi, pa bi morali narediti vse za to, da se v družbi spodbuja sožitje, in ob vsaki priložnosti pozivati Slovenke in Slovence k spoštovanju vseh članov naše družbe,« pojasnjujejo v Slovenski škofovski konferenci.

Kako naj se odzovemo katoličani?

In kako se lahko na Pahorjevo objavo in podobne javno odmevne družbene teme, ki dražijo naša verska čustva, primerno odzovemo katoličani? Ni treba veliko: dovolj je lahko že en »nevšeček« ali spodoben komentar na profilu predsednika Pahorja na družbenem omrežju.