Ko se v molitvi trudimo vstopati v odnos z Bogom, včasih spregledamo, da se Bog želi sporazumevati z nami prav v vsakem trenutku našega življenja. Sreča nas tam, kjer smo, in zato nobena oblika molitve ni boljša od druge. Je pa res, da ko se namenoma odpremo Božjemu glasu, ga lahko slišimo bolj jasno in razločno.

Odtis Ljubezni

V molitev vedno vstopamo z znamenjem križa. A kolikokrat se ob tem zavemo, da križ ni le priprava na molitev, temveč je že molitev sama? »Ko naredimo gesto križa, si ozaveščamo navzočnost Troedinega Boga, da smo v njem, da v njem živimo, se gibljemo in smo, da smo v Očetu, v Jezusu Kristusu, v Svetem Duhu. Ta veliki križ, če ga naredimo počasi, zavestno, je pot izpovedi vere, navzočnost Boga v nas, okoli nas, v celem svetu,« razloži jezuit p. Ivan Platovnjak.

Križ nosi odtis Božje ljubezni, Božje navzočnosti in daje zavedanje, da prav zaradi tega vse obstaja. Zato je po mnenju p. Platovnjaka tako pomembno, da te geste...