Dan suverenosti je državni praznik, ne pa tudi dela prost dan. Vsakih pet let je vključen v koledar državnih proslav, prihodnjič leta 2026, ko bo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015, po predlogu za njegovo uvedbo je njegov namen poudariti in utrjevati pomen suverene države, saj gre za dan, ko je Slovenija ne zgolj pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država.

Predsedničina poslanica

Slovenska predsednica dr. Nataša Pirc Musar se je v poslanici ob prazniku zahvalila vsem sodelujočim v procesu osamosvajanja »za vaš odpor, pogum, vložen trud in žrtvovanje. Nekateri so za našo ključno vrednoto – suverenost – žrtvovali tudi življenje. Brez suverenosti ni neodvisnosti, avtonomije in pravice naroda, da sam odloča o svoji usodi. Le suveren narod lahko sam oblikuje svojo prihodnost, brani svoje interese in neguje svojo kulturo brez pritiskov tujcev«.

Priložnost za refleksijo

Vse državljan(k)e pa je nagovorila, da je dan suverenosti priložnost za refleksijo in odločitev za enotnost naše skupnosti, saj nas spominja na dosežke, izzive in pot do samostojnosti ter na našo odgovornost do tistih, ki so nam izborili svobodo, kot tudi do mladih, ki jim jo moramo predati. »Skupaj smo močni in učinkoviti, ko delujemo enotno,« je še poudarila predsednica in dodala, naj z ljubeznijo do Slovenije slavimo dan suverenosti in tako izkazujemo spoštovanje vsem, ki so k njej prispevali.

Dopolnjeno bistveno, kar je še manjkalo

Kot je pred leti na portalu UKOM zapisal zgodovinar dr. Aleš Maver, je bil 25. oktober 1991 petek, ko so se zadnji vojaki JLA vkrcali na malteški trajekt, ki jih je kmalu po polnoči odpeljal iz Slovenije, s čimer je država dopolnila bistveno, kar je še manjkalo njeni dejanski popolni samostojnosti in suverenosti.

V senci hudih bojev na Hrvaškem

Slabe štiri mesece po začetku oboroženih spopadov za Slovenijo se je tako končeval že 18. julija 1991 določen umik JLA iz Slovenije. V senci hudih bojev na Hrvaškem se je proti koncu jugoslovanska armada želela umikati prek Italije, a ji je pritisk javnosti to preprečil. V zameno za podaljšanje roka in dovoljenje za umik prek koprskega pristanišča je velik del vojaške tehnike ostal v Sloveniji, z jugoslovanskimi oficirji je šla le njihova osebna oborožitev, je zapisal Maver.

Anekdota o poročniku

Sklepni dan umika je že pred 6. uro zjutraj zadnji jugoslovanski vojak odšel z letališča v Cerkljah na Dolenjskem. Poveljnik dolenjske Teritorialne obrambe Albin Gutman, poznejši načelnik generalštaba Slovenske vojske, je dogodek pospremil z anekdoto o poročniku, ki je napovedal, da se bo po prihodu v Pulj, kamor so bili napoteni vojaki iz Cerkelj, najprej napil, da bi pozabil na svoje bivanje v Cerkljah, saj je bila JLA zadnje mesece tako rekoč učinkovito obkoljena.

Zaplet na trajektu PO 9

Trajekt Sveti Stefan in dva vojaška trajekta iz Pulja so v koprsko pristanišče prispeli po vojaška nebojna vozila, za katera so se dogovorili, da jih vojska odpelje s seboj. Za zaplet je poskrbel trajekt PO 9, na katerem posadka sprva ni želela pokriti topa, zato ga Slovenci niso spustili v pristanišče. Okoli 18. ure pa je v Kopru vendarle pristal tudi malteški trajekt Venus, na katerega se je vkrcalo zadnjih 400 namesto predvidenih 200 vojakov.

Ob zvokih siren

Pomočnik slovenskega notranjega ministra Boris Žnidarič, ki je na slovenski strani načeloval akciji za odhod JLA prek Kopra iz Slovenije, se je pol ure pred polnočjo poslovil od poveljujočega jugoslovanskega častnika. Venus je nato, kot je še zapisal Aleš Maver, odplul le nekaj minut po polnoči, njegov odhod so pospremili zvoki siren. Slovenija je bila osvobojena in pridobila status samostojne in suverene države.

Ustanovljena posebna komisija

Z že 18. julija 1991 sprejetim odlokom je bil določen trimesečni rok, v katerem se je morala vojska JLA umakniti iz Slovenije. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki je dobila pooblastila za pogajanje z JLA o podrobnostih njenega umika. Stališče komisije je bilo, da mora umik zajeti vse kopenske sile JLA na slovenskem ozemlju in vse sile jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe razen dela, ki je bil nujen za enotnost nadzora nad zračnim prostorom.

Nov dogovor z novim rokom

Prvi umiki so se sicer začeli že konec julija 1991, ko so se iz vrhniške vojašnice umaknili deli tankovske brigade. Umik enot JLA iz Slovenije je oteževalo stanje z vse pogostejšimi spopadi na Hrvaškem, kjer so zato prepovedali premike vojaških konvojev z orožjem in opremo čez njeno ozemlje. Po preučitvi vseh možnosti je bilo dogovorjeno, da se enote umaknejo prek koprskega pristanišča. 18. oktober 1991 je bil vse bližje in jasno je bilo, da do umika ne bo prišlo v dogovorjenem roku. Zato je nov dogovor predvideval, da je zadnji dan za umik 25. oktober 1991.

Ponosni na izjemno srčnost in čut za čast

»Slovenci smo lahko ponosni, ker smo v bitkah, ki smo jih bojevali, pokazali tudi izjemno srčnost in čut za čast. Ranjene pripadnike JLA smo zdravstveno oskrbeli brez razlika. Nad agresorskimi vojaki se nismo maščevali, niti ko so sklonjenih glav odhajali iz Kopra. Mlade fante, ki so jih proti njihovi volji poslali nad nas in so najverjetneje mislili, da jih bomo postrojene postrelili, smo s karto za vlak in civilnimi oblekami poslali domov. Iz Slovenije v času vojne niso bežale trume beguncev, nihče ni bil prisilno mobiliziran, nismo doživeli razkosanja ozemlja,« je pred leti zapisal bivši premier Janez Janša.

Praznik vseh, ki ljubimo domovino

Takratni minister za obrambo mag. Matej Tonin pa je kot slavnostni govornik na zadnji proslavi (2021) izpostavil: »Dan suverenosti je velik praznik za vse, ki ljubimo svojo domovino. Je priložnost, da se spomnimo vseh, ki so skozi dolga stoletja verjeli v idejo samostojne države. Danes slavimo tiste, ki ste z orožjem in za ceno lastnih življenj branili našo mlado državo. Moja generacija, ki žanje sadove samostojne Slovenije, je dolžna izkazovati hvaležnost in negovati spomin na vse junake osamosvojitve.«