Z družino akademskega kiparja Eda Dolinarja smo se srečali pri novem kipu sv. Janeza Boska pred rakovniško cerkvijo, ki ga je Dolinar izdelal za nedavno praznovanje stoletnice posvetitve cerkve. Dolinarjevi, ki sicer živijo v Smrečju nad Vrhniko, so živa priča, da v življenju ni naključij, je le Božja previdnost. Edu in Marini, ki sta se spoznala v gibanju Vera in luč, se je v šestnajstih letih zakona rodilo 6 otrok: Vito (15), Maksim (12), Teo (9), Pavel (7), Zala (5) in Leon (2). Njun najmlajši, ljubljenec cele družine, ima Downov sindrom.

Edo, kako ste se lotili izdelave don Boskovega kipa? So imeli salezijanci kakšne posebne želje?

Želeli so, da bi bile v kipu tri figure in da bi učenec imel v rokah mobitel kot predmet, ki nas danes stalno spremlja. S tem naj bi kip pokazal, da biti svetnik ni stvar zgodovine, ni nedosegljiv vzor. Lik don Boska je zelo sodoben in prihaja med mlade take, kot so, z vsemi stranpotmi.

Ko sem izdeloval kip, sem se veli...