Naš odlomek govori o začetku Jezusovega javnega delovanja, kot nam ga podaja evangelist Matej. Izpostavi začetek delovanja v severni Galileji, na kar je vezana prerokba Izaija, da bo ljudem te poganske dežele zasvetila Božja luč. Nihče ni izključen. Za Boga je vsakdo dragocen – vsak narod, vsak človek.

Vse to nas tudi spomni na uvod v Janezov evangelij: na luč, ki sveti v temi, o čemer smo slišali v božičnih dneh.

Smrtna senca v nas

Ko je temno: ali nemočni obsedimo – obupujemo zaradi moči in intenzivnosti teme; ali nas zapolni tesnoba smrtne sence – nesmisla, ker je vse tako zelo krhko in nas to prestraši do dna srca; ali poskušamo sami razrešiti situacijo s kakšno umetno svetlobo, ki je le bleda iluzija. Ali pa dvignemo pogled in se odpiramo Božji luči, ki je zasvetila v Kristusu.

»Čim temnejše postaja tu okrog nas, tem bolj moramo odpreti srce za luč od zgoraj,« je zapisala sv. Edith Stein v nekem pismu iz samostana za božič leta...