FOTO: Unsplash.


Ena najzahtevnejših in odgovornejših odločitev, s katerimi se sreča najstnik, je izbira srednje šole oz. poklica. Najstnik je v intenzivnem obdobju iskanja lastne identitete, zato tovrstna odločitev zanj predstavlja poseben izziv.

Pomembno je, da v množici informacij, različnih ponudb, pritistkov medijev in vrstnikov, pa tudi dobronamerenih usmeritev staršev in sorodnikov ohrani stik s svojimi željami in sanjami ter izbere poklic, ki ga veseli in v katerem bo lahko uresničil svoje potenciale.

Razne aktivnosti, prek katerih učenci spoznavajo poklice, se odvijajo pri različnih predmetih in skozi celoten osnovnošolski program, njihova intenzivnost pa se poveča v osmem, predvsem pa devetem razredu.


FOTO: Pexels.

Kako lahko starši otroka podprete na tej poti iskanja, razločevanja in odločanja?

Pot odkrivanja svoje poklicne poti je pot spoznavanja samega sebe. Čeprav imamo starši pogosto zavestne ali nezavedne želje, v kateri poklic naj bi se naš otrok usmeril, ter svoja prepričanja o ugledu donosnosti, perspektivnosti, primernosti ... poklicev, je pomembno, da znamo razločevati med svojimi željami (ali lastnimi neuresničenimi poklicnimi sanjami) ter željam in sanjami svojega otroka.

Zato je največ, kar lahko na tej poti naredimo za svojega otroka to, da ga opazujemo, poslušamo in podpiramo pri njegovem raziskovanju ter mu omogočimo pridobovanje raznolikih izkušenj.

Prek raziskovanja – pridobivanja informacij in izkušenj bo otrok spoznaval, kdo je, kakšen je kot človek, kaj ga veseli, kaj mu gre dobro, kaj mu je pomembno v življenju in ob katerih dejavnostih doživlja občutke izpolnjenosti in uresničevanja svojega edinstvenega poslanstva.

Izhajamo lahko iz tega, da spoznamo dejavnike, ki so pomembni pri izbiri srednje šole oz. poklica, saj nam ti predstavljajo nek kompas, usmeritev, kaj vse mora naš otrok premisliti in raziskati, da bo izbral najustreznejšo opcijo.


FOTO: Pexels.

Dejavniki poklicnega odločanja

Prvi in najpomembnejši dejavnik so poklicni interesi: kaj otroka zanima oz. veseli; kaj rad počne, o čem se rad uči, o čem veliko bere, kaj najraje počne v prostem času, o čem navdušeno pripoveduje?

Močan interes predpoznamo po otrokovi zatopljenosti v neko dejavnost, visoki koncentraciji, ko daje vtis, da je izgubil občutek za čas, ter močni motivaciji, da bi bil na tistem področju vedno boljši.

Opazujmo in poslušajmo otroka, omogočimo mu raznolike izkušnje (obiskovanje krožkov, tečajev, sejmov, dnevov odprtih vrat v raznih podjetjih, oglede različnih delovnih mest ...) ter se o teh izkušnjah z njim tudi pogovorimo. S tem ga spodbujamo, da opazuje samega sebe in razmišlja o sebi.

Drugi pomembni dejavnik so sposobnosti in veščine – kaj gre otroku dobro, katera so njegova močna področja, katere so njegove izrazite sposobnosti in veščine, na primer praktične veščine, prostorska predstavljivost, risanje, telesno-gibalne sposobnosti ...

O sposobnostih in veščinah lahko do določene mere sklepamo že po tem, kateri učni predmeti mu gredo najbolje in se jih uči z lahkoto.

O otrokovih močnih področjih lahko starši in učitelji sklepamo na podlagi opazovanja otroka in njegovih dosežkov, obstajajo pa tudi testi, na podlagi katerih karierni svetovalec lahko ugotovi, katere so otrokove izrazite sposobnosti.

Tretji pomembni dejavnik je osebnost. Vsak posameznik je edinstvena kombinacija osebnostnih lastnosti, ki poleg okoliščin vplivajo na njegovo vedenje oz.odzivanje v vsakdanjem življenju.


FOTO: Pexels.

Čeprav so osebnostne lastnosti do določene mere podedovane, je pomembno sporočilo, da svojo osebnost lahko razvijamo vse življenje. Opazujmo svojega otroka, dajajmo mu povratno informacijo o tem, kakšen je kot osebnost.

Ubesedimo, katere so njegove izrazite pozitivne lastnosti (npr. samozavest, marljivost ...) in katere lahko še izboljša (npr. natančnost, odgovornost ...).

V nekaterih poklicih so pomembnejše določene lastnosti, v drugih poklicih pa so v ospredju druge lastnosti. Lastnost, ki je v nekem poklicu lahko zelo pomembna, je v nekem drugem poklicu postranskega pomena.

Četrti pomemben dejavnik so življenjski cilji, osebne vrednote in osebni smisel. Sveto pismo nas uči, da je vsakemu od nas Gospodar dal talente in da od nas pričakuje, da jih ne bomo zakopali, ampak da bomo z njimi trgovali. To pomeni, da bomo razvijali svoje talente in jih dali na razpolago v dobrobit sebe, svoje družine in širše družbe.

Če z besedo poklic mislimo predvsem na praktični, ekonomski vidik opravljanja nekega dela, nam Sveto pismo odpira še globljo razsežnost, to je poslanstvo ali poklicanost, ki naše poklicno delo dvigne na raven zasledovanja smisla in perspektive večnosti.

Pomembno je torej, da posameznik prek poklica uresničuje tudi svoje življenjske cilje ter živi svoje osebne vrednote in osebni smisel.


FOTO: Pexels.

Peti dejavnik so učne oz. delovne navade. Pot do nekaterih poklicev je krajša, do drugih daljša in zahteva dolgotrajnejše izobraževanje. Čeprav je vseživljsko učenje v današnji dobi izjemno hitrih družbenih in tehnološkh sprememb postalo nuja, je pomembno, da se z otrokom pogovorimo tudi o tem, kako dolgo se je pripravljen formalno izobraževati.

Želi po zaključku srednje šole čim prej vstopiti na trg dela ali ga zanima poklic, ki zahteva višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo?

Šesti in prav tako pomemben, pri nekaterih poklicih celo ključen dejavnik, pa so zdravstvene omejitve. Določeni poklici zahtevajo zelo dobro telesno kondicijo, odličen sluh, vid, občutek za ravnotežje, odsotnost kroničnih bolezni ...

Če otroka zanima poklic, v katerem njegove zdravstvene omejitve ali telesne posebnosti lahko predstavljajo oviro, je pomembno, da se z njim o tem na sočuten način pogovorite ter posvetujete z ustreznim zdravnikom (npr. specialistom medicine dela, prometa in športa).

Vsi ti dejavniki se med seboj prepletajo. Vaš otrok je edinstven posameznik in v obdobju najstništva se intenzivno sprašuje, kdo je, kaj želi postati, katero je njegovo mesto v družbi, kje in kako lahko kontruktivno prispeva, da bo opažen in cenjen.


FOTO: Pexels.

Kot starši ga pri tem lahko podprete na različne načine, predvsem pa je pomembno, da širite njegovo polje raziskovanja, mu omogočate pridobivanje raznolikih izkušenj, se odprto pogovarjate tako o prednostih kot pomanjkljivostih poklicev ter o tem, kako ga vi vidite.

Ne odločajte se namesto svojega otroka. Če opazite, da je za otroka odločitev glede srednje šole oz. poklica velik izziv (npr. ker ima preveč idej ali ker pravi, da »ga nič ne zanima«), se posvetujte s svetvalno službo v šoli ali s profesionalnimi kariernimi svetovalci v kariernih središčih oz. na Zavodu RS za zaposlovanje.

Poleg zdravih, izpolnjujočih družinskih in prijateljskih odnosov je zadovoljstvo v poklicu eden od pomembnih dejavnikov sreče v življenju. V podpornem in ljubečem družinskem okolju otrok prihaja v stik s samim sabo, s svojim notranjim bistvom – interesi, željami, sanjami, vrednotami ...

V takem okolju bo otrok razvil zdravo, jasno identiteto ter samozavest, da razpre krila in poleti svojim poklicnim sanjam naproti.


Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Mavrica (maj 2021).

Preberite še:
- »Mami, si vesela?«
- Otroci in vrt
- Znam sam!
- Iskrica: Dobri odnosi v družini
- Računalnik in telefon: gospodarja ali služabnika?