Mladi pogosto poslušamo očitke, da s(m)o zasvojeni s telefoni in vsem, kar ponujajo. Vse tekme je treba spremljati v živo, ne glede na to, kje smo. Vsak dogodek je treba takoj naznaniti na družabnih omrežjih, vse svoje aktivnosti zabeležiti v aplikacije … Seveda je v tem veliko resnice in kdor trdi, da je vsaka ura pred ekrani preveč, ima gotovo prav. Vendar ob osredotočanju na otroke in mladostnike nekako kar spregledamo starejše generacije in kako oni uporabljajo telefone.

Naj navedem primer. S sorojenci smo se odpravljali na poroko. Na vratih nas je zadržala babica, ker nas je res morala fotografirati. Vsemu sorodstvu je hotela po WhatsAppu pokazati svoje prelepe, zakmašno opravljene vnuke ... Objavljeno! Sledilo je še naročilo: »Pa pošljite vmes kakšne slike, da vidim nevesto!« Začudeno sem odvrnila, da bomo tako ali tako že zvečer doma. In bo lahko takrat pogledala fotografije, če bo hotela. (Zamolčala sem ji, da ne vem, ali se bo kdo od nas sploh spomnil »šklocniti«...