Pogovor je tekel o slovenskih praznikih, o razlogih za njihovo vzpostavitev, o njihovi vsebini, pa tudi o tistih praznikih, ki jih ni, čeprav bi morali biti. Sodelovala sta dr. Žiga Turk in Aleksander Zorn, pogovor je povezoval direktor Družine Tone Rode.

Aleksander Zorn, dr. Žiga Turk in Tone Rode. FOTO: Ivo Žajdela

Prazniki nam pomagajo živeti, saj gradijo skupnost

Dr. Žiga Turk je spomnil, da smo ljudje minljivi in hkrati večni, ker za nami nekdo pride, ki mu posredujemo znanje prednikov. Prazniki so most med preteklostjo in vplivajo na prihodnost. S prihodnostjo se lahko ukvarjamo le preko preteklosti in sedanjosti. Prazniki nam pomagajo živeti, saj gradijo skupnost in povezanost v družbi.

Dejal je, da je ena od zablod, da praznike delijo na družinske in družbene. Tudi božič in velika noč nista samo družinska praznika, saj se tudi tu družine snidejo z drugimi in se družijo. Tudi tu skupnost skupaj praznuje. Poleg tega so imeli katoliški prazniki graditeljsko vlogo v skupnosti. Pri praznikih je pomemben stik z nečim večjim, presežnim. Zato po njegovem ne obstaja nič takšnega kot je družinski praznik. V knjigi o praznikih je hotel prikazati, da so glede človeka in medčloveških odnosov (bile) stvari dobro prikazane v Svetem pismu.

Dr. Žiga Turk FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga je posuta z osebnimi izkušnjami

Povezovalec Tone Rode ga je vprašal, koliko je njega v knjigi Prazniki. Avtor knjige je odgovoril, da je vse njegovo. Posuta je z osebnimi izkušnjami, pripovedmi, da se te ne bodo pozabile. Ker piše in objavlja znani blog, je dodal, da v knjigi ni kopiranj z njega, ampak je vse napisano na novo.

Na vprašanje ali je vernik ekonomista Friedricha Hayeka in angleškega misleca Rogerja Scrutona je odgovoril, da ne. O Hayeku je dejal le, da je bil najbolj prosvetljen mislec v 20. stoletju.

Aleksander Zorn FOTO: Tatjana Splichal

Vrednote, ki so preizkušene skozi zgodovino človeštva

Turk je povedal tudi, da ga je pred leti, v času Janševe vlade, Aleksander Zorn pritegnil v vladni strateški svet in da mu je tisto druženje dalo zelo veliko, saj se je tam srečal z družboslovjem v najboljši vsebini.

Povedal je, da je njegov moto, da če treba nekaj povedati, potem to pove. Tako so v knjigi o praznikih stvari, za katere bi si želel, da bi bile splošno znane, pa niso. Piše o skupnih sanjah (družbe), o vrednotah, o stiku s presežnim. Piše o temeljih, ki so za našo družbo pomembne. Za nekatere se je zgodba začela leta 1945, za druge seveda veliko prej. Za skupnost so pomembne vrednote, ki so preizkušene skozi zgodovino človeštva. Tu je pomemben stik s presežnim, ki pa so ga danes izrinili iz javnega prostora.

Kot je dejal glede praznika božiča, se je svet s Kristusom povsem spremenil. Prejšnji svet je temeljil na moči, z Jezusom Kristusom pa se je vse spremenilo. Na njegovih naukih se je oblikovala in temelji zahodna civilizacija, za katero je pomemben človek in človeško dostojanstvo.

Žiga Turk med podpisovanjem knjige. FOTO: Tatjana Splichal

V knjigi zveš tisto, česar nisi vedel

Drugi sogovornik, Aleksander Zorn, je spomnil na definicijo praznika v leksikonu, da je to dan, ko se ne dela. Ob tem se je ironično vprašal, zakaj potem obstaja praznik dela, saj je ta po njegovem zato, da ljudje ne delajo, ne pa zato, da bi častili delo. V Turkovi knjigi se prepletata posvetna in verska zgodovina. Turk je praznike prikazal z več vidikov, z verskega, zgodovinskega, biološkega, znanstvenega stališča. Turkovo knjigo je opredelil kot pratiko, v kateri lahko beremo uporabne misli in razlage, seveda na sodobni, intelektualni način. V njej zveš tisto, česar nisi vedel.

Aleksander Zorn, Žiga Turk, Tone Rode. FOTO: Tatjana Splichal

Knjiga vabi k praznovanju branja in razmišljanja

P. Edvard Kovač je o Turkovi knjigi dejal, da gre za esej par excellence. Ko jo je bral (še v tipkopisu), si je rekel: Ta človek pa razmišlja. Po njegovem je Turkova knjiga za petek in svetek, za delovnik in praznik. Knjiga vabi k praznovanju branja in praznovanju razmišljanja.