Jože Krašovec in Irena Avsenik Nabergoj o novem prevodu Svetega pisma
Jože Krašovec in Irena Avsenik Nabergoj o novem prevodu Svetega pisma
Knjižna izdaja novega prevoda Svetega pisma (jeruzalemska izdaja) je krona zahtevnega večletnega projekta priprave novega komentiranega prevoda, ki ga je ob množici strokovnjakov vodil akademik prof. dr. Jože Krašovec. Tako lahko knjigo knjig beremo znova in znova, v vsej žlahtnosti slovenskega jezika, tudi v jeruzalemski izdaji.
Jože Krašovec in Irena Avsenik Nabergoj
Vodja založbe Družina David Ahačič se je o novem prevodu pogovarjal z vodjo projekta akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem in dr. Ireno Avsenik Nabergoj. Slednja je leta 2018 na Teološki fakulteti UL dosegla naziv izredne profesorice in znanstvene svetnice za področje religiologije in religijske antropologije. Večinsko je zaposlena kot raziskovalka na Teološki fakulteti UL, kjer je bila od leta 2016 vodja raziskovalnega programa Judovsko-krščanski viri in razsežnosti pravičnosti (18 raziskovalcev), od januarja 2022 dalje pa raziskovalnega programa Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga. Pri novi izdaji Svetega pisma je skrbela za poenotenje besedišča.
Na Teološki fakulteti predava šest predmetov o vplivu Svetega pisma na literaturo, o tem, kako je vplivalo na etiko, zakonodajo, besedne zveze, ki so sestavni del vsakdanjega govora. Njeni študentje raziskujejo vpliv Svetega pisma na literaturo, saj je Sveto pismo navdihovalo vrhunske literate, potem intertekstualnost, kako avtorji uporabljajo svetopisemske zgodbe v sodobni literaturi, kako so jih podoživeli in po svoje približali bralcu.
Jože Krašovec je dal Slovencem kar dva prevoda Svetega pisma
Nabergojeva je najprej dejala, da je bila njena vloga pri novi izdaji, da poskrbi za bolj poglobljeno razlago oziroma za bolj literaren prevod, ne le po pomenu, ampak tudi po obliki. Sveto pismo je literarno zelo bogato in vsebuje veliko pomenskih oblik. K temu prispevajo tudi opombe, ki so v novi izdaji zelo obsežne.
Dejala je, da se jezik v zadnjih tridesetih letih (od prejšnje izdaje) ni bistveno spremenil, od Dalmatinove Biblije do danes pa je nastala velika jezikovna razlika. Pri tem je omenila angleški prevod King James Biblije iz leta 1611, ki je še danes zelo aktualen, saj je bil angleški jezik že takrat zelo razvit. Spomnila je tudi, da prevajanje Svetega pisma zahteva zelo veliko znanja, prevajalci morajo obvladati svet metafor, paralelizmov, antitez ipd.
Poudarila je tudi, da je Jože Krašovec dal Slovencem kar dva (zadnja) prevoda Svetega pisma. Tudi zato, ker je znal najti in povezati prevajalce ter lektorje.
Posebna milost, da je lahko raziskoval Sveto pismo
Dr. Jože Krašovec je dodal, da so v tej novi izdaji uskladili sistem, poenotili so besedišča, besedne zveze, citate iz Stare zaveze v Novi zavezi, komentarje v uvodih in opombah, kar je veliko delo. Tako je knjiga, ki obsega 3.000 strani, imela tudi sedem korekturnih branj.
Spomnil je, da Sveto pismo nastopa pri osebnih človekovih vprašanjih. Pričuje o osebnem odnosu Boga do ljudi. Preko njega Boga doživljamo kot osebo, smo v dialogu z Njim. Branje Svetega pisma je posebne vrste, saj z njim dobimo Božji navdih. Sveto pismo je dragoceno kot celota, ki govori o enem Bogu. V Bogu pa smo vsi združeni kot ena družina.
Povedal je tudi, da mu je bila v življenju dana posebna milost, da je lahko raziskoval Sveto pismo.
Jeruzalemska izdaja je prejšnji prevod bistveno dopolnila
V zadnjih letih je dr. Jože Krašovec s sodelavci opravili temeljito usklajevalno revizijo celotnega prevoda Svetega pisma za izdajo v eni knjigi v letu 2024. Priprava novega komentiranega prevoda Svetega pisma je bila zelo zahteven projekt, še zlasti, ker so ves čas veliko pozornost posvečali tako izvirnemu jeziku in slogu kot tudi varovanju tradicije slovenskih prevodov Svetega pisma.
Jeruzalemska izdaja prejšnjega prevoda (SSP) ni ukinila, ampak ga je v bistvenem dopolnila. Zdaj imamo Sveto pismo s poenoteno rabo besedišča in besednih zvez, ki se v isti obliki pojavljajo na različnih mestih. Na temelju dosedanjih izkušenj in bolj temeljitega znanja je v njem večja skladnost prevoda z izvirnikom glede na slog, literarne figure in retoriko izvirnika, hkrati pa upošteva bogato slovensko izročilo.
Dr. Jože Krašovec je spomnil na izvrstne prevajalce
Pomembna novost novega prevoda so uvodi, razlage, opombe in slovar. Opombe so povzeli iz zadnje revidirane izdaje francoske Jeruzalemske Biblije, a so jih še razširili. Opombe tudi opozarjajo na vzporedna mesta v celotnem Svetem pismu, bralca uvajajo v poglobljeno in celostno branje Svetega pisma in mu ostrijo čut za spoznavanje najglobljih vsebinskih odtenkov.
Dr. Jože Krašovec je spomnil na izvrstne prevajalce, ki jih imamo. Ob tem je omenil, da mu je nek ruski strokovnjak dejal, da Rusi tolikšnega števila strokovnjakov niso mogli najti. Omenil je zdaj že pokojna Janeza Zupeta in minorita p. Milana Holca (prevedel je dobršen del Stare zaveze jeruzalemske izdaje Svetega pisma, bil je tudi strokovnjak za lingvistične oblike) ter Mario Carmelo Palmisano, Terezijo Snežno Večko, Bogomira Trošta, Maksimilijana Matjaža, Mirana Špeliča in tudi sam je, bil je glavni urednik projekta, prevedel en manjši del.
Pomembni dodatki, nepogrešljiv del novega prevoda
Kot odgovorni nosilec projekta novega prevoda je dr. Krašovec takoj na začetku projekta poskrbel za preliminaren prevod uvodov in opomb iz francoske La Bible de Jérusalem iz leta 2000. Za uvodni del je na temelju najvplivnejših izdaj Svetega pisma in drugih temeljnih virov pripravil seznam hebrejskega, grškega in latinskega kanona svetopisemskih knjig, opis poti do francoske in slovenske izdaje Jeruzalemskega Svetega pisma, osnovna navodila za pripravo izdaje novega prevoda Svetega pisma, pravila o oblikah pisanja lastnih imen, seznam krajšav. Vse to je bilo vključeno že v uvod izdaje prvega delnega prevoda pod naslovom Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi (Ljubljana, 2010). V vlogi koordinatorja projekta in urednika prevoda je tudi poskrbel, da ima že izdaja Nove zaveze in Psalmov na koncu pomembne dodatke, ki pokrivajo celotno Sveto pismo in so torej nepogrešljiv del izdaje celotnega prevoda Stare in Nove zaveze: časovna preglednica, preglednica hasmonejske in herodovske dinastije, koledar, preglednica mer in denarnih enot, abecedni seznam najpomembnejših opomb, slovar tematskih opomb, zemljevidi in načrti. Priprava teh dodatkov je že na začetku dela na tem projektu omogočala lažje usklajevanje terminologije, oblik imen in izbor vsebinskih poudarkov v oblikovanju uvodov in opomb.
Priprava novega komentiranega prevoda zelo zahteven projekt
Priprava novega komentiranega prevoda Svetega pisma (Jeruzalemska izdaja) je bila v vseh fazah zelo zahteven projekt, še zlasti, ker smo sodelavci ves čas veliko pozornost posvečali tako izvirnemu jeziku in slogu kot tudi varovanju tradicije slovenskih prevodov Svetega pisma. Skrb za poenotenje sistema postavitve prevoda, uvodov, opomb, referenc in dodatkov pa je zahtevala večje število faz korektorskega preverjanja. Po temeljitem pregledu prve izdaje prevoda Stare zaveze v štirih knjigah so se leta 2020 odločili, da najprej pripravijo celotno Staro zavezo za elektronsko izdajo. V letih 2020–2022 je potekalo prevajanje nekaterih knjig Nove zaveze in usklajevalna redakcija celotne Nove zaveze za tiskano izdajo celotnega Svetega pisma v eni knjigi.
Slovenci smo doslej izdali sedem prevodov celotnega Svetega pisma
Dr. Jože Krašovec je tudi spomnil, da ga je prof. dr. Nike Kocijančič povabila k zborniku, ki ga je na Filozofski fakulteti skupaj s svojimi sodelavci pripravila v letih 2022–2023 pod naslovom Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I-II (2023). Zanj je napisal prispevek Prevajanje Svetega pisma po času reformacije. Za izdajo v okviru izida celotnega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski izdaji ga je nekoliko priredil in dopolnil. Zato ima tudi še bolj ustrezen naslov Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma. Kot samostojna publikacija je pospremila najnovejšo izdajo Svetega pisma. Slovenci smo doslej izdali, od prve, Dalmatinove Biblije, sedem prevodov celotnega Svetega pisma.