V 20. stoletju, v času sobivanja Slovencev v dveh skupnih državnih tvorbah, so številni Slovenci precej močno zaznamovali zunanjo podobo in kulturni utrip takratne prestolnice Beograda. Trijezična knjiga Slovenski umetniki v Beogradu, izdala jo je založba Družina, predstavlja likovne ustvarjalce, katerih dela so ohranjena v upravnih stavbah in muzejih »obeh Jugoslavij«, ter snovalce sakralnih objektov.

Upokojeni nadškof Stanislav Hočevar. FOTO: Tatjana Splichal

Delo uglednega profesorja dr. Zorana M. Jovanovića

David Ahačič je v pogovoru z dolgoletnim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem in umetnostnim zgodovinarjem dr. Andrejem Dobleharjem spregovoril o slovenskih odtisih v mestu na sotočju Save in Donave. Na vprašanje zakaj je pomembno, da tudi Katoliška cerkev v Srbiji odkriva svojo zgodovino in dejavnost, je nadškof Hočevar odgovoril, da ob njegovem prihodu v Beograd ni bilo zgodovinskih refleksij o slovenski prisotnosti v Srbiji. Prišel je v stik z uglednim profesorjem umetnostne zgodovine v Kosovski Mitrovici dr. Zoranom M. Jovanovićem (že njegov oče je bil vidna osebnost na tem področju), ki s svojim pristopom vzdržuje vsestranski pristop do vsega. Jovanović je avtor številnih knjig. Z njegovo pomočjo so uspeli podrobno predstaviti vse ustanove Katoliške cerkve v Srbiji. V knjigi Slovenski umetniki v Beogradu so predstavljeni mnogi vrhunski slovenski umetniki, ki so ustvarjali v Beogradu.

Upokojeni nadškof Stanislav Hočevar. FOTO: Tatjana Splichal

Slovenci smo Srbom dali najboljše umetnike

Nadškof Hočevar je spomnil, da imajo v Srbiji veliko več umetniških del Slovencev, kot si predstavljamo. Slovenci smo Srbom dali najboljše umetnike, da so tam ustvarjali. Izpostavil je cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu, ki je nekaj najbolj izjemnega, kar je ustvaril arhitekt Jože Plečnik. P. Ivan Rupnik je ustvaril mozaično umetnino v dvorani Evropa v nadškofiji, kot tudi v dveh cerkvah v Smederevu in Nišu. Slovenci smo v Srbiji postavili prve orgle (Jenko), dnevni časopis Politiko, himno (Davorin Jenko), pomembne stavbe in mnogo drugega.

Ne moreš ustvarjati, če nimaš navdiha

Sogovornik je dejal, da je beseda kultura sad, plod, posledica kulta, občudovanja stvarnika. Ne moreš ustvarjati, če nimaš navdiha, občudovanja in zavedanja, da je življenje dar. Vzhodno krščanstvo močno ohranja občudovanje do presežnega. V Srbiji se je dobro počutil, ker je tam veliko ustvarjalnosti.

Upokojeni nadškof Stanislav Hočevar. FOTO: Ivo Žajdela

V Srbiji je prisotna sinteza med Vzhodom in Zahodom

Nadškof Hočevar je spomnil, da je v Srbiji zaradi dolgotrajne turške zasedbe prisotna močna identifikacija med nacionalnostjo in konfesionalnostjo. V Srbiji je prisotna sinteza med Vzhodom in Zahodom. Želi si, da bi Slovenci močneje sodelovali s Srbi kot predstavniki Vzhoda na Zahodu. Sinteza, pogovor in sodelovanje bi lahko veliko prispevali sodelovanju ter sožitju v Evropi.

Umetnost je najbolj povezovalna. Prava umetnost je odprta. Zavzel se je za ustanovo, ki bi razmišljala, kako povezovati vzhodno in zahodno misel. Omenil je tudi, kako so Srbi na začetku druge svetovne vojne velikodušno sprejeli izgnance iz Slovenije.

Kipar Lojze Dolinar je v Beogradu zelo uspešno ustvarjal

Dr. Andrej Doblehar je poudaril, da je prof. Jovanović velik erudit in poznavalec slovenskih avtorjev v Srbiji. Odlikuje ga tudi zelo trezen pogled na različna obdobja Jugoslavije.

Izpostavil je kiparja Lojzeta Dolinarja, ki je v Beogradu zelo uspešno ustvarjal tako v Kraljevini kot v povojni socialistični Jugoslaviji. Imeli so ga za umetnika za kralja in maršala. V Srbijo je prišel ustvarjat v 20. letih in tam ustvaril veliko kiparskih del, med njimi kolosa, kip moškega in ženske ter dva kipa matere z otrokom v Beogradu. V monumentalni formi je znal upodobiti čustveno prezenco upodobljenega.

David Ahačič, Stanislav Hočevar in Andrej Doblehar. FOTO: Tatjana Splichal

V Beogradu je osem del Staneta Kregarja

Izpostavil je tudi družino Karadžordžević, ki je gojila zbirateljsko politiko umetniških del, zato so v njihovih zbirkah mnoge umetnine slovenskih avtorjev (Kralj, Kos, Maksim Sedej, impresionisti). Tudi komunistu Josipu Brozu - Titu so podarili mnoga umetniška dela naših avtorjev, tudi sliko Staneta Kregarja (upodobitev Prešernove Vrbe). V Beogradu je osem Kregarjevih del. Po vojni je bil Božidar Jakac član JAZU, zato so tudi njegova dela tam. V Muzeju sodobne umetnosti je predstavitev najboljše umetnosti. Marij Pregelj ima polovico opusa v Beogradu. V palači Srbije (nekdanjem Zveznem izvršnem svetu) je monumentalna 90 m² metrov velik mozaik Marija Preglja o Sutjeski. Na njej je upodobil same mrliče in ranjence, ne pa tudi Broza - Tita. Tega naj bi vprašali ali se strinja z upodobitvijo, in jo je potrdil. V Beogradu je tudi šest salonov republik, slovenski je opremljen s hotaveljskim marmorjem ter z deli Jemca, Ciuhe, Tihca in obeh Tršarjev. Pri sakralnih umetnikih je spomnil še na Lojzeta Čemažarja in Lucijana Bratuša.

Doblehar je dejal tudi, da skupnost gradijo veliki dogodki in prav to so komunisti povzeli po cerkvenih formah.