Na enem zadnjih dogodkov Slovenskega knjižnega sejma sta v nedeljo, 26. novembra 2023, urednik Brane Senegačnik in prevajalka Miljana Cunta spregovorila ob pesniški zbirki Lisel Müller Kar se zgodi, se zgodi v tišini, ki je izšla kot deveti zvezek zbirke Sozvezdja.

Gre za še enega v nizu vrhuncev sodobne svetovne poezije, ki pod taktirko urednika Senegačnika v odličnih prevodih in prepoznano izbrani podobi prihajajo med slovenske bralce.

Miljana Cunta in Brane Senegačnik. FOTO: Tatjana Splichal

Lisel Müller črpa iz spomina, umetnosti in vsakdanjega življenja

Prvi slovenski prevod poezije Lisel Müller (1924–2020) prinaša izbor najbolj reprezentativnih pesmi nemško-ameriške večkratne, tudi Pulitzerjeve nagrajenke, ki motivno-tematsko črpa predvsem iz zgodovinskega spomina, umetnosti in vsakdanjega življenja.

Rojena v Hamburgu se je leta 1939 z mamo in sestro v ZDA pridružila očetu, ki je kot dejaven nasprotnik nacizma dve leti prej tam dobil zatočišče kot politični begunec. Mamina smrt leta 1953 je bila dogodek, ki jo je predramil v pisanje poezije, čeprav je prvo pesniško zbirko Dependencies (Vzajemnosti) objavila šele pri tridesetih. Pisala je do konca življenja in objavila še sedem zbirk.

Prevajalka Miljana Cunta. FOTO: Tatjana Splichal

Knjiga poglobljene, besedno izčiščene poezije

Prevajalka in pesnica Miljana Cunta je omenila, kako jo je avtorica zaznamovala podobno kot prav tako jasno artikulirani pesnici Hilde Domin (1909–2006) in Denise Levertov (1923–1997), in izpostavila, da je prehod v novo jezikovno okolje, pesnjenje v drugem jeziku, nekaj, kar vpliva na samo poetiko, in se pri Lisel Müller odrazi v zelo čustvenem odnosu do jezika ter hkrati v temeljno analitičnem pristopu do njega – v preciznosti, ki dela to poezijo čisto. Ko temu dodamo še preprostost izbire motivov, dejstvo, da ponje ne hodi daleč – dovolj je spomin, drobec iz narave, umetnosti –, ter zavestno prizadevanje za ohranjanje iskrenosti, nenehno vračanje tja, kjer se je vse začelo – »Kot umetnik si vedno na začetku,« kakor je dejala Miljana Cunta –, dobimo knjigo poglobljene, besedno izčiščene poezije, ki je nikoli ne bomo do konca prebrali, jo bomo pa, v tišini, radi vedno znova vzeli v roke.