Ivan Sivec v pogovoru s Ksenjo Hočevar. FOTO: Tatjana Splichal

V zbirki Slovenski narodni buditelji je Ivan Sivec do zdaj predstavil življenje in delo treh velikih imen iz naše zgodovine, primorskega duhovnika Virgila Ščeka, prvega slovenskega alpinista in velikega humanista Valentina Staniča ter prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Knjiga o Vodniku je izšla te dni.

Ivan Sivec v pogovoru s Ksenjo Hočevar. FOTO: Ivo Žajdela

Napisal je največ knjig med vsemi avtorji – do zdaj 181

Najprej, Ivan Sivec je do zdaj napisal največ knjig med vsemi avtorji. Zadnja o Vodniku je 181. Pred njim je bil »rekorder« pisatelj France Bevk, ki je napisal 124 knjig. Tudi pri izposoji v knjižnicah je najbolj bran avtor, saj je letna izposoja njegovih knjig doseže številko 35.000. Svoje knjige je do zdaj predstavil na 1.150 predstavitvah po Sloveniji.

Po pripovedi, če strnem, je izrazit domoljub: neprestano raziskuje našo preteklost, o njej piše knjige, raziskuje v ustanovah in na terenu, hodi v hribe ter dela 12 ur na dan.

V pogovoru s Ksenjo Hočevar je dejal, da se že od nekdaj zelo zanima za slovensko zgodovino. To je treba prikazati takšno kot je bila. Še posebej o starejši zgodovini je malo napisanega, pravi.

Ivan Sivec v pogovoru s Ksenjo Hočevar in njegove knjige v zbirki Slovenski narodni buditelji. FOTO: Tatjana Splichal

V vsako knjigo vloži veliko raziskovalnega dela in časa

Za vsako knjigo, ki jo pripravlja, vloži veliko raziskovalnega dela in časa. Pet do sedem krat več časa porabi za zbiranje gradiva (študij virov, obisk krajev in območij, kjer je portretiranec živel ter deloval), kot na koncu za pisanje, kar mu tudi gre hitro od rok (seveda, če delaš 12 ur na dan).

Ko so na založbi Družina prišli do sklepa, da je potrebno slovensko zgodovino osvetliti (že več let imamo v Družini redno rubriko Slovenci v zgodovini, v kateri smo objavili okoli 220 prispevkov o različnih zgodovinskih obdobjih Slovencev), so ga pred leti povabili k sodelovanju, kot avtorja z izkušnjami (ki ima kaj za pokazati na tem področju).

Ivan Sivec z najnovejšo knjigo v zbirki Slovenski narodni buditelji o Valentinu Vodniku. FOTO: Ivo Žajdela

Narodni buditelj mora imeti ljubezen do domovine

Kaj je zanj narodni buditelj? Odgovor je jasen: mora imeti (gojiti) ljubezen do domovine. Pred sto in več leti je bilo malo izobraženih ljudi: duhovniki, učitelji, pravniki. Prav duhovniki so zato opravljali izjemno vlogo ohranjanja slovenstva. Bili so najbolj povezani z ljudmi, duhovnik je bil tisti, ki se je določeni osebi najbolj približal.

Prva knjiga o primorskem duhovniku Virgilu Ščeku

Za prvo knjigo oziroma osebnost v zbirki Slovenski narodni buditelji ga je nagovoril Vili Kovačič, vidna javno angažirana osebnost (ki mu ni vseeno). To je bil primorski duhovnik Virgil Šček (1889–1948). Bil je med vodilnimi osebnostmi krščanskosocialnega gibanja na Primorskem, v času italijanskega raznarodovanja Slovencev po prvi svetovni vojni je bil član tajnega društva Zbor svečenikov sv. Pavla, ki so ga za povezovalno delo med seboj ustanovili primorski duhovniki. Bil je poslanec v rimskem parlamentu, soustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe, izdajatelj tednika Mali list in publicist, ki si je s članki v različnih časopisih in z drugimi sredstvi močno prizadeval za ohranitev slovenstva na Primorskem. Zbiral je tudi t. i. etnografsko gradivo, ki, kot je opozoril Sivec, še vedno neobjavljeno leži v arhivu, čeprav bi ga morali zaradi vrednosti javno objaviti. Knjiga o Ščeku ima naslov Ljubil sem slovenski narod (gre za citat z napisa na Ščekovem nagrobniku v Avberju).

Ivan Sivec med podpisovanjem najnovejše knjige v zbirki Slovenski narodni buditelji o Valentinu Vodniku. FOTO: Tatjana Splichal

Zelo so se morali truditi, da so obstali

Kot je dejal Sivec, imajo Primorci izjemno zgodovino. Zelo so se morali truditi, da so obstali. Za Ščeka je dejal, da je bil zaveden Primorec, ki je izjemno pomagal ljudem. V Gorici je sodeloval pri ustanovitvi Mohorjeve družbe, potem ko zaradi italijanskih prepovedi priljubljene in pomembne Mohorjevke niso mogle več prihajati do Primorcev. Bil je tudi duhovit človek.

Knjiga o duhovniku Valentinu Staniču

Ker je Ivan Sivec obiskoval tudi planinske vrhove v tujini, ga je pot nanesla tudi na nemško goro Watzmann. Tam se je že v dolini srečal z napisi Valentin Stanič, potem pa še v koči pod vrhom. Kot drugo knjigo v zbirki je tako napisal zgodbo o duhovniku Valentinu Staniču (1774–1847) in ji dal naslov Blagoslov gora. Stanič je namreč leta 1800 izmeril višino gore Watzmann, nato pa še Grossglocknerja (Velikega Kleka).

Kot je dejal Sivec, je bil Stanič izjemen duhovnik in praktik. Ko so razhajale črne koze, je cepil ljudi proti tej takrat smrtni in zelo nalezljivi bolezni. Ker igel ni bilo, je za to uporabljal rastlinski trn, ki ga je pomočil v obolelo žival in nato kužnino prenesel v človeka. V Gorici ga je obiskal Anton Martin Slomšek. Odšla sta v Oglej in v tamkajšnjo cerkev sv. Mohorja, kar je nekaj kasneje dalo ime izjemno pomembni založbi. V Gorici je organiziral prvo gluhonemnico. Kot je dodal Sivec, je bil zelo pomemben Slovenec.

Ivan Sivec z najnovejšo knjigo v zbirki Slovenski narodni buditelji o Valentinu Vodniku. FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga o duhovniku in narodnem buditelju Valentinu Vodniku

Pravkar je v zbirki Slovenski narodni buditelji izšla tretja Sivčeva knjiga, tokrat z naslovom Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava o duhovniku in narodnem buditelju Valentinu Vodniku. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih. Ko je bil na Bohinjskem, se je srečal z Žigo Zoisom, ki ga je povabil v svoj znameniti krožek.

Sivec je spomnil, da je Vodnik postavil temelje našemu pesništvu (Pesmi za pokušino). Znan je po slavilni pesmi Ilirija oživljena, zaradi katere so ga po odhodu Francozov avstrijske oblasti kaznovale z upokojitvijo. Ko ga je bral Prešeren, je sklenil, da je treba naše pesništvo postaviti na višjo raven.

Vodnik je bil prvi slovenski časnikar, izdal je nekaj številk Lublanskih novic. Napisal je znamenite Kuharske bukve.

Ivan Sivec in Ksenja Hočevar z njegovimi knjigami v zbirki Slovenski narodni buditelji. FOTO: Tatjana Splichal

S pisanjem staro gradivo prevaja v sedanji jezik

Sivec pove, da s svojim pisanjem staro gradivo prevaja v sedanji jezik. Knjige v zbirki Slovenski narodni buditelji so napisane v obliki črtic, da so tako bolj naklonjene bralcu. Vsaka črtica je zaokrožena zgodba. V njih je tudi fikcija, vendar, kot pravi, blaga. Poudari, da je pomembno, da je zgodovinsko ogrodje točno.

Knjige so opremljene s seznamom zgodovinskih podatkov in veliko fotografij. Ko pripravlja gradivo o neki osebnosti, se odpravi v kraje, kjer je delovala, tako, da imamo v knjigi tudi fotografije. Na primer, na goro Watzmann je potem šel zaradi fotografiranja za knjigo o Staniču še enkrat. Ob tem je kot zanimivost dodal, da se je vzpel tudi na manj znani Staničev vrh, ki je zahtevnejši vzpon, saj: »Brez Staničevega vrha knjiga ne more iziti. Tu ni umika.«

Zdaj ga Vili Kovačič nagovarja, da bi napisal knjigo tudi o duhovniku Antonu Mahniču, za katerega so Hrvati uvedli postopek za beatifikacijo.