Knjižni dar so predstavili urednik Hanzi Filipič, pisatelj Jože Strutz in urednik Adrian Kert. Foto: Jože Pavlič

V sredo, 16. novembra, je Mohorjeva založba iz Celovca v prostorih Družine v Ljubljani predstavila Knjižni dar 2017. Ta obsega tri knjige: Koledar 2017, Pratiko 2017 in Večernice.

Koledar 2017

Koledar 2017 ponuja sveženj raznolikega branja, razdeljenega na sedem poglavij: Koroška, Iz zgodovine, Človek, Zdravje in narava, Pisano branje, V spomin, Znamenite osebnosti in Skupni prispevki treh Mohorjevih (Celovec, Celje, Gorica). 165-letnica Mohorjeve družbe daje Koledarju poseben pečat. Med posebej zanimive prispevke spadajo Utrinki iz življenja dvojezičnega učitelja, o petju na Zilji ter prispevki o zgodovinskem mejniku v občini Bekštanj, o ajdi, o zdravju, o slovenskih običajih. Pisano branje zakrožijo spomini na osebnosti in njihovo zapuščino ter poročila treh Mohorjevih o delovanju v preteklem letu.


Pratika 2017

Pratika, priročnik za vsak dan, ponuja bralcem kratke vesti, spodbude, napotke in uporabne informacije na poti skozi leto. V uvodu lahko preberemo nekaj misli ob 165-letnici Mohorjeve družbe. Sledijo prispevki o različnih temah zanimivih osebnosti (Fabjan Hafner, Lojze Peterle ob 25-letnici samostojne Slovenije, Hanzi Artač o glasbi, Ferdinand Skuk o maternem jeziku, Nužej Tolmajer, prispevki o Francetu Prešernu, Primožu Trubarju, Emi Krški, Maksu Fabianiju), razmišljanja o veri, zdravstvu in znanosti, ideje za starše z majhnimi otroki. V knjigo je vključen tudi stoletni koledar, koledarski del in nekaj hudomušnih za veselo družbo. Pratiko je uredil Franc Kattnig.

Sanjska dežela

V zbirki Večernice je izšlo delo Jožeta Strutza z naslovom Sanjska dežela in podnaslovom Inšpektor Mangart in rop Pernhartove Ribnice. Tretja pisateljeva kriminalka z inšpektorjem Mangartom in novinarjem Petkom vodi v srhljivo ozračje trga ukradenih slik. Ropu v Celovcu sledi rop v Ljubljani. Morebiti gre za premišljeno dejanje s ciljem, da se povišajo tržne cene slikarjev in zbirk mojstrovin slovenskih realistov, impresionistov in nadrealistov, kot so Pernhart, Jakopič, Tršar in Mihelič. V zasebni avkciji na nekem gradu med Krasom in Vidmom se prikažejo realni subjekti kapitalističnega pohlepa. Prizorišča v Kranjski Gori, Ljubljani, Trstu, Celovcu in na Krasu so slikovito ozadje za dogajanje, polno čudnih prevratov. Bralcu se odkrivajo moderni nihilizem, a tudi lepota in magija visoke likovne umetnosti iz Pernhartove sanjske dežele.