Poezijo Adélie Prado z naslovom Razbijanje srca je prevedla in spremno besedo napisala Barbara Juršič. FOTO: Ivo Žajdela

Pravoslavje in ruska kultura v delih Franca Grivca

Simon Malmenvall je sodeloval pri dveh knjigah. Njegova je Pravoslavje in ruska kultura v delih Franca Grivca. Franc Grivec je bil duhovnik in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi Slovenec, ki je rusko kulturno zgodovino osvetlil na znanstveni način in s teološkim poudarkom. Bil je tudi največji poznavalec svetih bratov Cirila in Metoda.

Predstavil je tudi obsežno knjigo (487 strani) Spisi o Rusiji in krščanstvu, z izbranimi spisi ruskega religioznega filozofa Vladimirja Solovjova. Besedila je prevedla in spremno besedo napisala Urša Zabukovec.

Prav tako je pri dveh knjigah sodeloval Vid Snoj. Delo Začetek politike, o starozavezni Samuelovi knjigi, sta napisala Moshe Halbertal in Stephen Holmes, prevedel pa ga je Vid Snoj. Ob tem je napisal tako obsežno spremno besedo, da so se odločili, da jo bodo izdali v posebni knjigi, ki jo je Vid Snoj naslovil Postila za Davida.

Poezija Adélie Prado Razbijanje srca

Naj tokrat predstavim še obe knjigi, ki so jih pri založbi namenili za prevodno poezijo (ostale knjige bom predstavil posebej).

Poezijo Adélie Prado z naslovom Razbijanje srca je prevedla in spremno besedo napisala Barbara Juršič. Adélia Prado (1935) je ena osrednjih sodobnih brazilskih pesnic in pisateljic, nagrajena med drugimi tudi z ugledno kanadsko nagrado za življenjsko delo Griffin Lifetime Recognition Award. Njena prva pesniška zbirka Prtljaga (Bagagem) je izšla leta 1976 na priporočilo ikoničnega brazilskega modernističnega pesnika Carlosa Drummonda de Andrade, sledilo pa ji je še sedem pesniških zbirk. Razbijanje srca (O Coracao Disparado) iz leta 1978 je pesnici prinesla nacionalno nagrado jabuti, ki jo podeljuje Brazilska zbornica za knjigo. Gre za njeno najbolj prepoznavno delo, za katero je značilna raba preprostega besednjaka in mestoma tudi pogovornega jezika, ki je prepreden z bogatimi referencami na ključne tekste krščanske tradicije. Slog zbirke je eleganten in lahkoten, tematsko pa se pesmi posvečajo predvsem vsakdanjiku, ki ga opisujejo z gledišča ženske kot središčne točke, ki povezuje družino in vedno znova vzpostavlja intimen odnos z Bogom. »Religiozna izkušnja je pesniška izkušnja,« je pesnica povedala v enem od svojih intervjujev, zato je tudi njen pesniški jezik, tako kot jezik religioznih besedil, prežet s paradoksi in bogato metaforiko, kar ga odpira v neizrekljivo.

Zarja Vršič je prevedla in spremno besedo napisala za prevod poezije Jacquesa Réda, z naslovom Amen, desno Barbara Juršič. FOTO: Ivo Žajdela

Jacques Réda – pesniška zbirka Amen

Zarja Vršič je prevedla in spremno besedo napisala za prevod poezije Jacquesa Réda, z naslovom Amen. Jacques Réda (Lunéville, 1929) je francoski pesnik, prozaist, urednik, jazzovski kritik in prejemnik številnih prestižnih literarnih nagrad. Je avtor več kot petdesetih del, na francoski literarni sceni pa že od svojih prvih objav zaseda prav posebno mesto. Zgodnja zbirka Amen (1968) je glede na pesnikov celotni opus precej netipična. Skupaj z zbirkama Récitatif (1970) in La Tourne (1975) tvori koherentno celoto. Gre za lirične meditacije, v katerih pesnik prevprašuje kaos končnosti življenja, neusmiljeno pretakanje časa in hkrati mesto lastne pesniške besede. Amen je verjetno Rédajeva najbolj melanholična zbirka, a obenem že napoveduje teme, ki bodo pesnika zaposlovale na njegovi nadaljnji umetniški poti.

Tertulijan – Apologetski, polemični in katehetski spisi

Naj torej tu samo še omenim ostale izdane in predstavljene knjige:

Tertulijan: Apologetski, polemični in katehetski spisi (knjigo je z opombami in spremno študijo opremil p. Jan Dominik Bogataj),

Raid Al-Daghistani: Razmišljanja o islamu (spremna beseda Aljaž Krajnc),

Psevdo Mojster Eckhart: Gorčično zrno (prevod in spremna beseda Alen Širca),

Dag Hammarskjöld: Znamenja ob poti (prevod Nada Grošelj, spremna beseda Bojan Korošak),

Gunnar Kaiser: Etika cepljenja (prevod Alfred Leskovec, spremna beseda Gorazd Kocijančič).