Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe
Objava:
17. 12. 2020 / 15:05
Deli:
Čas branja:
9 minut
Nazadnje Posodobljeno:
17.12.2020 / 17:30
Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe
Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe poleg Koledarja obsega knjigi o duhovnikih Francu Setničarju in Jožetu Markuži ter otroško knjigo.
Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe poleg Koledarja obsega knjigi o duhovnikih Francu Setničarju in Jožetu Markuži ter otroško knjigo.
Jože Markuža med predstavitvijo Knjižne zbirke Goriške Mohorjeve leta 2012. Foto: Novi glas
Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe je tudi letos prišla med bralce v predprazničnem času. Poleg tradicionalnega koledarja obsega še tri knjige: knjigo o duhovniku in škofijskemu kanclerju v Gorici Francu Setničarju, spominsko knjigo o leta 2019 umrlem duhovniku Jožku Markuži ter mladinsko zgodbo o prikupni mucki Piki.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2021
Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2021 ostaja zvest svojemu tradicionalnemu konceptu. Prinaša vrsto zgodovinskih člankov in zapisov različnih vsebin, vrsto prispevkov o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovi družbeno-kulturni dejavnosti.
Na osnovi te bogate razvejane vsebine, se tudi oblikovno koledar, poleg osnovnega koledarskega dela, ki ga krasijo črnobele fotografije kraške arhitekture Joška Prinčiča in Viljema Zavadlava, deli v štiri tematske sklope.
Aktualne problematike v zamejski skupnosti
Prvi sklop Kam plujemo se dotika aktualnih problematik v zamejski skupnosti na družbeno, socialno, verskem, gospodarskem, šolskem in političnem področju.
Erika Jazbar je pripravila politični pregled dogajanja v letu 2020.
Igor Giacomini piše o biseru, ki se ga premalo zavedamo, zamejskem šolstvu.
Marko Petelin razmišlja o gospodarstvu po pandemiji SARS-COV-2.
Andrej Černic je osvetlil novosti in spremembe v likvidacijskem postopku finančne družbe KB 1909.
Costanza Frandolic piše o dveh mestih in eni prihodnosti, o obeh Goricah.
Karel Bolčina razmišlja o izzivih Cerkve v času pandemije.
Peter Černic je predstavil papeško encikliko Fratres omnes (Vsi bratje).
Erika Kosič piše o šolanju na daljavo kot o priložnosti, ki jo moramo izkoristiti.
Norina Bogatec razmišlja o izobraževanju v slovenskem jeziku v Italiji.
Teme z zgodovinsko vsebino
Drugi sklop Od kod prihajamo poglablja teme z zgodovinsko vsebino.
Renato Podbersič ml. pod naslovom Minilo je že stoletje predstavi prelomno leto 1921.
Helena Janežič piše o Narodni in univerzitetni knjižnici kot knjižnici vseh Slovencev.
Tomaž Simčič je predstavil mons. Luigija Fogarja in mons. Jakoba Ukmarja ob petdeseti obletnici njune smrti.
Vera Tuta Ban je pod naslovom Zgodba iz Bratuževe zapuščine je osvetlila Karla Bratuža.
Branko Marušič je raziskal Ravničana Štefana Široka (1849–1890), profesorja klasičnih jezikov v Rusiji.
Marija Pegan je predstavila vipavskega strokovnjaka za torpede Andreja Pegana.
Matic Batič je šel po sledi podobe beneškega leva na Goriškem gradu.
Naslov članka Pavla Vidaua je V ujetništvu koronavirusa.
Karlo Mucci je predstavil slovenske duhovnike v Laškem in bližnji Furlaniji.
Ivo Jevnikar je šel po sledeh dr. Jožeta Pavliča in drugih slovenskih duhovnikov na Južnem Tirolskem.
Simon Malmenvall je predstavil vzhodnoslovanski potopis o Sveti deželi (umestitev v zgodovino odrešenja in spoznavanje »drugega«).
Ivan Vogrič razmišlja o Napoleonu malo drugače.
Miran Mihelič je napisal spomin ob 110. obletnici rojstva prof. dr. Franceta Avčina od tam, »kjer tišina šepeta«.
Primož Šturman se spominja stote obletnice rojstva dedka Ivana.
Izidor Sancin je napisal krajši zgodovinski pregled in delovanje Agrarne skupnosti Trst.
Spomin na umrle
V tretjem sklopu Kaj smo so zbrana poročila o delovanju Mohorjevih družb in zamejskih družbeno-kulturnih ustanov v minulem letu.
V zadnjem sklopu In memoriam so strani posvečene osebnostim, ki so skupnost zapustile v minulem letu.
Marko Tavčar je napisal spomin na priljubljenega prof. Draga Bajca, na Aleksandra Furlana – Šandrina in etnologa Pavla Medveščka.
Marija Češčut piše o Marijanu Breclju (1931–2019), Danijel Devetak o Paoli Bertolini Grudina, V. J. o Srečki Černe Artač, Igor Švab o Edvardu Krapežu in Alešu Lokarju, Ivo Jevnikar o Saši Rudolfu.
Tudi v letošnjem koledarju je na zadnjih straneh objavljena slovenska bibliografija v Italiji v letu 2019, ki jo pripravlja Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. Koledar je uredil Peter Černic.
Franc Setničar (1875–1945) kancler in alpinst
Knjiga (29. zvezek zbirke Naše korenine) osvetljuje lik Franca Setničarja, javnosti manj znane osebnosti primorske preteklosti. Bil je večplastna osebnost, duhovnik in dolgoletni kancler v goriški nadškofiji, vzgojitelj, glasbenik, navdušen gornik in pionir slovenskega zimskega alpinizma.
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu so z zgodovinskim pristopom Setničarjev lik osvetlili Ivan Portelli, ki je dopolnil njegovo biografijo s podatki, zbranimi v goriškem nadškofijskem arhivu, Renato Podbersič ml., ki je z novimi odkritji predstavil njegovo vlogo v nadškofijski kuriji v času med prvo svetovno vojno, in Peter Černic, ki je na osnovi pregleda lokalnega in strokovnega tiska umestil Setničarja v slovensko katoliško gibanje na Goriškem.
V drugem delu so zbrani spominski zapisi in pričevanja, krajše pričevanje nečakinje Lucie Fantuzzi, spomini dr. Karla Bonuttija, ki je bil tudi pobudnik, da je do te knjige prišlo, in opis Ludvika Zorzuta, ki je Setničarja spoznal kot gojenec goriškega Alojzijevišča.
Zorzutova je tudi poezija, ki uvaja v knjigo, in opisuje znameniti pohod na vrh Triglava leta 1910.
Tretji del je posvečen gorništvu z uvodnim daljšim zapisom, ki ga je napisal Jernej Šček, in z objavo vseh treh Setničarjevih znanih spisov o planinstvu.
Jože Markuža, kraški dedič Slomškovega duha
Dr. Jože Markuža, duhovnik, dolgoletni urednik Koledarja Goriške Mohorjeve družbe, pobudnik Apostolstva svetih Cirila in Metoda in neutruden delavec za edinost kristjanov v tržaški in goriški škofiji, kot tudi organizator številnih zanimivih romanj in potovanj, je svojo zemeljsko pot sklenil leta 2019.
Ob prvi obletnici mu je Goriška Mohorjeva družba v poklon in zahvalo za dragoceno delovanje izdala zbornik Jože Markuža. Kraški dedič Slomškovega duha, v katerem so objavljene njegove pesmi z izrazito duhovno vsebino in nekateri pomembnejši članki, ki jih je od leta 1963 vse do leta 2016 objavljal v Koledarjih.
V sklepnem delu te knjižne izdaje je zabeleženih nekaj zahvalnih govorov in spominskih zapisov njegovih vernikov, kot tudi spominskih člankov, ki so izšli v časopisju.
V knjigi so objavljeni naslednji prispevki:
Dimitrij Žbogar piše v spomin župniku Jožetu Markuži.
Magda Ciuch Bukavec je prispevala spominsko misel ob odprtem grobu na nabrežinskem pokopališču.
Objavljen je In memoriam dr. Jože Markuža Danijela Devetaka z naslovom Smrt v duhovniških vrstah.
Bogdan Dolenc je napisal razmišljanje Ogreval je srca ljudi za Boga in za edinost kristjanov.
Majda Pertot Legisa je prispevala članek Mavhinjski župljani ga bodo ohranili v lepem spominu.
Ivo Kralj in Cirila Kralj sta napisala spominske utrinke ob prvi obletnici Markuževe smrti.
Cirila Kralj: Ob 1. obletnici smrti župnika Jožeta Markuže
Ivan Vogrič pa je osvetlil Markuževo naključno najdbo Cerkovne ordninge.
Na koncu je objavljen seznam objavljenih Markuževih člankov v Koledarjih Goriške Mohorjeve družbe.
Med letoma 1977 in 1992 je bil tajnik in nato podpredsednik GMD
Dr. Jože Markuža se je rodil 18. januarja 1939 v Trstu. Doma je bil iz Nabrežine. Od leta 1998 do 2004 je kot duhovnik služboval v Zgoniku in Šempolaju. Smrt je boleče odjeknila tudi v Mavhinjah, kjer je služboval od leta 1975 do 1998, občuteno pa so se ga spomnili tudi v slovenski duhovniji v Gorici, saj je bil v letih 1972–1975 kaplan v duhovniji sv. Ivana in dolgoletni katehet na goriških višjih srednjih šolah.
Izguba je prizadela tudi tiste ustanove, v katerih je veliko let deloval, to sta zlasti Apostolstvo svetih Cirila in Metoda in Goriška Mohorjeva družba.
Svoj prvi prispevek za Koledar Goriške Mohorjeve družbe je napisal že med študijem v Rimu, saj je bil njegov članek z naslovom Tisočletnica prihoda svetih apostolov Cirila in Metoda med Slovane objavljen v zborniku za leto 1963. Vse od vrnitve iz Rima je bil v vodstvu Goriške Mohorjeve družbe. Med letoma 1977 in 1992 je bil njen tajnik in nato podpredsednik.
Koledar Goriške Mohorjeve je urejal od leta 1977 do 2014
Dr. Markuža je kot tajnik redno skrbel za sklicevanje sej odbora in se udeleževal srečanj treh Mohorjevih sestrskih založb. Prvo tovrstno srečanje je bilo 22. junija 1985 v Celovcu, naslednje leto v Celju, sledilo je srečanje treh Mohorjevih v Ogleju in znova na Koroškem, leta 1991 pa na Prevaljah. To so bila plodna leta ponovnega povezovanja treh Mohorjevih ustanov, ki so 8. julija 1992 v Bilčovsu na Koroškem privedla do sprejetja posebne izjave, ki so jo nato 24. septembra 1992 tri Mohorjeve javno razglasile v Cankarjevem domu v Ljubljani na proslavi ob 140-letnici Mohorjeve družbe in 130. obletnici smrti škofa Slomška. V tej izjavi so poudarili, da naj »Mohorjeve družbe sodelujejo v duhu mohorjanskega poslanstva in zamisli o skupnem slovenskem kulturnem prostoru«.
Skrbno je urejal Koledarje GMD, od tistega, ki je izšel za leto 1977, vse do onega z letnico 2014. K pisanju je nagovarjal domače pisce, vedno pa skrbel za odprtost do vprašanj, ki so imela širši obči pomen.
Kristina Martelanc: Mucka Pika
Sestavni del Knjižne zbirke je tudi knjiga za otroke.
Kristina Martelanc nas pod naslovom Mucka Pika z zgodbo o prihodu majhne mucke v družino popelje v svet otroškega navdušenja ob tem izrednem dogodku. Poleg deklice Vere se tega prihoda veselijo vsi, dedek in babica, sorodniki, pa tudi prijatelji in sošolci, zlasti tisti iz glasbene šole, ki so se kar naučili in zapeli pesmico, ki jo je Vera posvetila svoji mucki in jo v knjigi lahko tudi poslušamo s kodo QR.
Zgodba nam z živahnimi opisi in v lepem sočnem jeziku razkriva, kaj vse je mucka Pika doživljala, ko se je med njo in Vero vedno bolj utrjevala neverjetna vez in je svojo nerazdružljivo prijateljico spremljala ob vsakodnevnih obveznostih, pri pisanju šolskih nalog, pa tudi ko je bilo potrebno napisati pismo sv. Miklavžu in še marsikaj.
Ilustracije v knjigi je z veliko otroške domišljije narisala enajstletna Eleonora Sluga.
