Goriška Mohorjeva družba je v Knjižni zbirki za leto 2020 izdala bogat Koledar in knjigo spominov duhovnika Štefana Ceka.

Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2020

Koledar Goriške Mohorjeve družbe je z vrsto prispevkov, ki govore o zahodni zamejski stvarnosti, o njeni bogati družbeno-kulturni dejavnosti, in z vrsto strokovnih člankov verske, kulturnozgodovinske, naravoslovne vsebine tudi za leto 2020 zvest svojemu tradicionalnemu konceptu. Posebno pozornost posveča letos Koroški ob 100. obletnici plebiscita. Pri tem gre omeniti uvodni esej Staneta Grande o dveh pomembnih obletnicah, rapalski pogodbi in koroškem plebiscitu. V skladu s tema obletnicama je opremljen tudi koledarski del, ki ga krasijo posnetki koroškega fotografa in urednika tednika Nedelja Vincenca Gotthardta. Iz njegovih fotografij izžareva živeta Koroška s svojo lepo pokrajino, ljudmi, kulturniki, domovi, običaji in dogodki.

Zadnji Koledar je uredila nova urednica Erika Jazbar, kar se mu po vsebini in pestrosti prispevkov, pa tudi zajetnosti, pozna.

Politika in manjšinska tematika

V razdelku Politika in manjšinska tematika je objavljenih šest prispevkov:

Peter Černic, Streha stoji, če so temelji trdni,
Martina Valentinčič, Evropska skupnost: kakšna prihodnost?,
Luciano Lister, Dvojezične table v občinah videnske pokrajine,
Dejan Valentinčič, Slovenci na avstrijskem Štajerskem: deasimilirava manjšina?,
Adrijan Pahor, Višja srednja šola in nova matura,
Mateja Černic, Zborovska dejavnost Slovencev v Italiji.

Zgodovinske teme

V razdelku Zgodovinske teme je objavljenih sedem prispevkov:

Renato Podbersič ml., Grobišča na Primorskem – kraji žalostnega spomina,
Mira Cencič, Nepojasnjeni odgovori o organizaciji TIGR,
Simon Malmenvall, O razumevanju zgodovine kot zgodovine odrešenja,
Ivo Jevnikar, Marginalije k tragediji Narodnega doma,
Matic Batič, Dogodki v Kobaridu poleti 1922,
Giorgio Banchig, Čedajski kapitelj – večjezična cerkvena ustanova,
Ivan Vogrič, Kako je »češki Prešeren« srečal »prvega Kranjca z orehi«.

Naša kulturna dediščina

V razdelku Naša kulturna dediščina je objavljenih šest prispevkov:

Vera Tuta Ban, Šorli-Bratuževa zapuščina,
Martina Piko, Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem ter ziljski žegen in ziljska noša,
Renato Podbersič st., Pregovori na Goriškem,
Božidar Premrl, Bratje in prijatelji v kamnu,
Pavel Vidau, Duhovniki v cerkvi svetega Florijana pri Banih,
Drago Štoka, Na grobu Simona Gregorčiča v Libušnjah.

Naše osebnosti in dogodki

V razdelku Naše osebnosti in dogodki je objavljenih devet prispevkov:

Ivo Kerže, Ob stoletnici Mahničeve smrti,
Saša Quinzi, Karel Vladimir Truhlar, goriški rojak,
Ines Škabar, Ob stoti obletnici rojstva Milka Matičetovega (1919–2014),
Tino Mamič, Stoletnica zamolčane ljubezni (Milko Matičetov),
Branko Marušič, Solkanska pismenost,
Ondina Pečar, Moj 30. april 1945,
Ivanka Uršič, Pisma Mirka Renerja komenskemu dekanu Viktorju Kosu (1950–1954),
Matevž Čotar, Koča sv. Jožefa v Žabnicah,
Andrejka Hlede, 50. Festival narodnozabavne glasbe Števerjan 2020.

Gospodarstvo in okolje

V razdelku Gospodarstvo in okolje so objavljeni štirje prispevki:

Andrej Černic, Neskončna zgodba družbenega gospodarstva in njegova prepletanja v sedanjosti,
Helena Jovanovič, Kdaj bomo končali vojno z naravo?,
Niko Štokelj, Volk, medved, šakal in človek,
Tadej Pahor, Poletje 2019: primerjava mesecev maj in junij, podnebne spremembe, rekordne temperature in izredni dogodki na Goriškem.

Smrti v letu 2019

Dvanajst je zapisov ob smrti znanih osebnosti, te so: Lojzka Bratuž, goriški nadškof Dino De Antoni, duhovnik in nekdanji urednik Koledarja Jože Markuža, »zadnji« slovenski duhovnik v Kanalski dolini Mario Gariup, Luigi Tavano, Tomaž Pavšič, Saša Martelanc, Diomira Fabjan Bajc, Pavel Zlobec, Slavko Klanjšček, Lovro Petricig, Hieronim Žveglič.

Štefana Cek: Spomini na Istro

Knjiga Spomini na Istro prinaša spomine slovenskega duhovnika Štefana Ceka, ki je služboval v različnih krajih slovenske in hrvaške Istre. Rodil se je v Hrušici v Brkinih leta 1913, bogoslovne študije pa je opravil v goriškem semenišču in bil leta 1937 posvečen. Leta 1947 je bil nameščen v Lanišću v notranji Istri, kjer je po srečnem naključju ušel napadu nahujskane komunistične drhali ob birmi 24. avgusta, med katero so hudo pretepli mons. Jakoba Ukmarja, njegovega spremljevalca Miroslava Bulešića pa umorili.

Veliko let svojega nadaljnjega službovanja je Cek preživel med hrvaškimi verniki. Svoje spomine je v strnjeni obliki pisal v hrvaščini. Za to izdajo jih je v slovenščino prevedel mons. Renato Podbersič. Knjižno izdajo je uredil Tomaž Simčič in predstavlja 28. zvezek zbirke Naše korenine (več o knjigi pišemo v posebnem članku).

Kristina Martelanc: Vzponi iz brezna stiske

Knjižno delo Kristine Martelanc Vzponi iz brezna stiske v sklopu devetih zgodb razgrinja široko paleto problemov družbeno zapostavljenih posameznikov, obremenjenih s psihološkimi težavami, ki jih povzročajo posilstvo, droge, alkohol, družinski konflikti in nerazumevanje okolja. V posameznih zgodbah gre za dinamično prepletanje problemov, ki pestijo današnjo družbo in s katerimi se avtorica kot socialna delavka srečuje na svoji službeni poti.

V razgibanem realističnem in ekspresivno obarvanem jeziku zaživijo prizadeti junaki, ki v pogovoru z avtorico razkrivajo svojo najglobljo čustveno bolečino.

Mira Susić: Zajčje dogodivščine

Glavna oseba petih zgodbic, ki jih je tržaška avtorica Mira Susić napisala za mlade bralce, je mali zajček, ki s pomočjo drugih prebivalcev gozda, z ježki, s srnicami, čebelicami, polžki in še z marsikatero drugo, odkriva svet okrog sebe. Ta svet je lep in poln zanimivosti, a včasih skriva tudi nevarne zanke.

V tem sobivanju pa se mali zajček uči pomembnih življenjskih pravil, kako si morajo vsi med seboj pomagati, da se izognejo nevarnostim, ki nanje pretijo, pa tudi ne vedno najbolj prijaznih sosedov, kot so medved ali hude mravljice.

Knjigo je z živalskimi liki ilustrirala Danila Komjanc.



Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika

Izven redne zbirke je Goriška Mohorjeva izdala knjigo dr. Iva Keržeta.

Avtor Ivo Kerže, doma iz Trsta, doktor filozofije in profesor na škofijski gimnaziji v Mariboru, v knjigi Mahničeva estetika in literarna kritika analizira filozofske osnove estetike katoliškega misleca in krškega škofa Antona Mahniča (1850–1920) v luči njegovega spoznavoslovja in njegove kritike novoveške misli ter prikaže, kako je omenjena miselna izhodišča Mahnič apliciral pri vrednotenju literarnih del sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti Prešerna, Stritarja in Gregorčiča, obrobno pa tudi Tavčarja, Aškerca, Jurčiča, Kersnika, Vošnjaka, Trdine, Levstika, Scheinigga in Cankarja. Zanimiv in na Slovenskem manj znan je tudi pristop do sodobne hrvaške literature, ki je Mahniča zaposlovala v njegovem krškem obdobju.


Naš koledar za leto 2020

V sodelovanju s Tržaško duhovsko zvezo je Goriška Mohorjeva izdala tradicionalni stenski za leto 2020, ki ga krasijo fotografije Vincenca Gotthardta, koroškega fotografa in urednika tednika Nedelja. Tudi stenski koledar se navezuje na stoletnico koroškega plebiscita. Ob navedbi praznovanj po župnijah prinaša tudi izbor stihov slovenskih pesnikov, ki opevajo koroško zemljo, navade in ljudi.