Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2022 ostaja zvest svojemu tradicionalnemu konceptu z vrsto zapisov različnih vsebin.

Koledarskemu delu, ki ga krasijo fotografije goriškega mesta Benedikta (Benija) Kosiča, sledijo štiri tematski sklopi.

Začetni sklop, Kam plujemo, se dotika aktualnih problematik v naši skupnosti na družbenem, verskem, gospodarskem, šolskem in političnem področju.

Od kod prihajamo poglablja teme zgodovinske vsebine, vezane predvsem na skupni slovenski prostor.

V tretjem sklopu, Kaj smo, so zbrana poročila o delovanju Mohorjevih družb in zamejskih družbeno-kulturnih ustanov

Sklop In memoriam pa je poklon osebnostim, ki so nas v minulem letu zapustile.

Na zadnjih straneh objavljena Slovenska bibliografija v Italiji v letu 2020, ki jo pripravlja Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. Koledar je uredil Peter Černic.

Poglejmo avtorje in naslove prispevkov.

Četrt stoletja od velikega poka – 25 let brez TKB

Anton Stres, Oblast obstaja zato, da služi državljanom

Erika Jazbar, Prelomnost časa, s katero se bo morala vendarle soočati tudi naša organizirana skupnost

Peter Černic, Sami lahko odločimo, kaj hočemo sejati, prisiljeni pa smo žeti to, kar smo sejali

Karel Bolčina, Sinoda

Marko Jarc, Investicije namenjene mladim

Adriano Kovačič, Zadružno bančništvo med tradicijo in inovacijo

Andrej Černic, Četrt stoletja od velikega poka – 25 let brez TKB

Elisabetta Kovic, Integrirani sistem nič – šest

Norina Bogatec, Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji

Katija Pasarit, Redno delovanje Sindikata slovenske šole v š. l. 2020/21

Lara Devetak, Čezmejni delavec

Miran Mihelič, S kolesi iz Julijskih Alp do morja

Renato Podbersič, Sporočila olimpijskih in paraolimpijskih iger Tokio 2020

Boj za ideološko prevlado v šolstvu pod Zavezniško vojaško upravo

Marco Manin, Dolinska prafara svetega Urha škofa v Dolini

Pavel Vidau, Borov gozd pri Banih

Renato Podbersič ml., »Pijeva procesija« na Sv. Goro – ob 150. obletnici

Barbara Zlobec, Z Lezbosa na sončno stran Alp

Matic Batič, »Dante presso il confino misurato da Dio«. Kult Danteja Alighierija v Tolminu v času med svetovnima vojnama

Branko Marušič, Kako so pred sto leti primorski fantje in možje postajali italijanski vojaki

Ivan Vogrič, Sto let od objave Matičičeve Na krvavih poljanah

Andrej Rahten, Anton Korošec med Balkanom in Panevropo

Janez Juhant, Lambert Ehrlich in slovenski narod

Miroslava Cencič, Šola bo naša, ali pa je ne bo! Boj za ideološko prevlado v šolstvu pod Zavezniško vojaško upravo (1945–1947)

Karlo Mucci, Pred 100 leti začetek gradnje sodobne tržiške bolnišnice

Helena Janežič, Slovenska osamosvojitvena misel v Nukovem D-fondu

Ivo Jevnikar. Zamejski Slovenci in povezave med manjšinami

O delu založb in društev

Marko Tavčar, Goriška Mohorjeva družba v minulem letu

Tanja Ozvatič, Kronika Celjske Mohorjeve družbe

Dr. Karl Hren in Franc Kelih, Mohorjeva Celovec v letu 2021

Patricija Florenin, Delovanje Zveze slovenske katoliške prosvete in njenih članic

Matevž Čotar, Kulturni center Lojze Bratuž

Alenka Soban, Združenje cerkvenih pevskih zborov – 2020/2021

Alessandra Schettino in Blaž Kerševan, SCGV Emil Komel

Nadia Roncelli, Delovanje Slovenske prosvete in nekaterih društev v Trstu v sezoni 2020/2021

Mitja Petaros, Četrt stoletja Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Janeza Vajkarda Valvasorja

Nika Cotič, SZSO v skavtskem letu 2020/2021

Luciano Lister, Združenje don Mario Cernet

Zapisi o umrlih

Peter Černic, Renzo Boscarol

Julijan Čavdek, Štefan Bukovec

Tomaž Simčič, Humbert Mamolo

Ines Škabar, Dorica Makuc

Karel Bolčina, Metod Pirih

Marko Tavčar, Jurij Spazzapan

Tomaž Simčič, Aldo Stefančič

Ivo Jevnikar, Aljoša Vesel

Tomaž Simčič, Franc Vončina

Marko Tavčar, Berta Vremec

Jakob Kandut: Viharnik iz Kanalske doline

Knjiga Viharnik iz Kanalske doline prinaša izbor spisov, ki jih je svojim domačim Ukljanom posvetil dr. Jakob Kandut (1913–1996).

Rodil se je v Ukvah, po izobrazbi je bil pravnik, poklicno pa vrsto let profesor nemščine na tržaških slovenskih šolah.

Objavljeni spisi so del bogatejše bere, ki jo hranijo v arhivu Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu.

Večino spisov je avtor napisal in posnel za radijski niz Glasnik Kanalske doline, ki ga je oddajal Radio Trst A.

Kraje in ljudi Kanalske doline prikazuje v njihovem zgodovinskem, gospodarskemu in družbenemu razvoju s poudarkom na pristnosti slovenskega porekla tamkajšnjega prebivalstva.

Ljudska pravljica O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu 

Ljudska pravljica O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu zaživi v ilustracijah Ajlin Visentin.

Besedilo izhaja iz narodnega izročila iz Devina, ki se je ohranilo na zvočnem posnetku Marije Mervic, por. Legiša, ki je zgodbo o Čenčku vedno rada pripovedovala.

Za knjižno izdajo je besedilo priredil Marko Tavčar. Etnografski prikaz dela sta sestavila Marko Tavčar in Nina Pahor, urednica knjige, ki je tudi upesnila besedilo v verzih.

Pesem je uglasbil Patrick Quaggiato in je v knjigi opremljena s QR kodo.

Tomaž Klinar: Banatski cvet

Knjiga Tomaža Klinarja Banatski cvet je izšla v sozaložništvu vseh treh Mohorjevih, Goriške, Celjske Mohorjeva družbe in Mohorjeve družbe v Celovcu.

Banatski cvet je zgodba o razdalji in bližini. Janez, ki po drugi svetovni vojni služi obvezni vojaški rok v Banatu, se usodno zaljubi v Beti, češko dekle, ki tam živi z družino.

Čeprav mu ona naklonjenost vrača, zvezi odkrito nasprotujeta obe družini. V imenu ljubezni bosta Janez in Beti morala premagati ekonomske, družbene in geografske razdalje ter dokazati, da je ljubezen resnično nad vsem.

Naš koledar 2022

Stenski koledar krasijo fotografije Goričana Benedikta - Benija Kosiča, ki je s svojo tankočutnostjo ujel v objektiv odtenke goriškega mesta in njegove okolice.