»Knjige so dejansko ključni nosilci dostopa, prenosa in spodbujanja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij po vsem svetu,« je zapisala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay. Sama sem zaljubljena v knjige že od prve, ki sem jo dobila za darilo v petem letu življenja z naslovom Hvaležni medved in se je naučila na pamet, ker še nisem dobro brala, vse do danes, ko me navdušuje knjiga p. Branka Cestnika Pogovori z njo.

Knjige so narodno in duhovno bogastvo, ki ga nikoli ne moremo dovolj ceniti. Dan knjige bi moral biti tudi praznik branja, saj mlade generacije ne doživljajo več silne privlačnosti, ko te zagrabi neka knjiga in ti ne da spati ter je ne izpustiš iz rok, dokler je ne prebereš.

V naši župniji smo imeli večer za bralce Božje besede in kot gosta sta nas nagovorila župnik iz Preske in s. Snežna Večko. In prav ona, znana in priznana profesorica in bibliologinja, nas je nagovorila ne le z besedami, ampak tudi s svojim stavom. Čeprav je že v letih, je ob govoru o Svetem pismu, o tej knjigi vsek knjig, zasijala! Spomnila me je na cvetočo magnolijo v župnijskem vrtu! Ob izvrstnem poznavanju vseh strani Svetega pisma smo videli in doživeli, da je Božja beseda oblikovala njeno celotno življenje in osebnost! Videli smo ženo, zaljubljeno v besedo živega Boga, ki tako, kot nam je svetovala, odlomkov Svetega pisma ne bere, ampak jih poje!

Sveto pismo, knjiga vseh knjig, je sveti prostor, kjer se nam naš Stvarnik, Vsemogočni in Sveti, predstavi skozi našo ubogo človeško besedo, ki včasih zadrhti in zajeclja, saj je nesposobna prenesti srcu vso ono ljubezen, dobroto in veličino našega Gospoda.

Zato je dobro imeti Sveto pismo zraven svoje postelje, da se ga zjutraj najprej dotaknemo vsaj z roko, če že nimamo časa kaj prebrati iz njega, ter se zavedamo, da se dotikamo ljubezenskega pisma našega Boga. Šele potem vzamemo v roke nepogrešljivi mobilni telefon. Vsak dan je namreč darilo Boga, ki s človeško besedo seje v naša srca večno resnico in se nas dotika s svojo milostjo. Ob vseh neskončno bogatih človeških knjižnicah je Sveto pismo najdragocenejša živa knjiga, skozi katero se lahko dotaknem roba svetle obleke mojega vstalega Gospoda Jezusa Kristusa.

Naj se uresničijo želje vseh krščanskih cerkva ob slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma iz leta 1996: »Naj Božja beseda, skrbno brana ali poslušana in premišljena, razsvetljuje razum, utrjuje voljo in vžiga ljubezen do Boga in bližnjega! Pošlji torej, Gospod, lakoto in žejo po svoji zapisani besedi (prim. Am 8,11), da novi prevod ne bo le na policah naših domačih knjižnic, ampak bo zaživel v naših srcih!«