Igor Omerza je izdal še eno knjigo o Udbi. Tokrat je pozornost namenil t. i. akciji Sever decembra 1989, ko je takratna milica preprečila Srbom, da bi tudi v Sloveniji z mitingi vrgli z oblasti t. i. avtonomaše.

Knjiga Udba in akcija Sever ima 480 strani in razkriva mnoga do zdaj neznana politična in udbovska ozadja, ki so bila tesno povezana s tremi ponesrečenimi ter s strani predsednika srbskih komunistov Slobodana Miloševića načrtovanimi srbsko-črnogorskimi mitingi v Sloveniji. Najbolj obsežno je obdelan razvpiti Miting resnice, ki je dvignil na noge Slovenijo in naj bi se v Ljubljani zgodil 1. decembra 1989.

V knjigi je skoraj 70 strani faksimilov večinoma prvič obdelodanjenih arhivskih dokumentov (našega in hrvaškega državnega arhiva) in 23 fotografij, poleg tega pa je avtor citiral iz številnih še neobjavljenih dokumentov.

Igor Omerza s svojo novo knjigo.

Ko mora nezgodovinar opravljati delo zgodovinarjev

Knjigo Udba in akcija Sever je Igor Omerza predstavil v sredo, 24. junija, v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi ul. V Ljubljani.

Takoj na začetku je izpostavil zelo pomembno problematiko: »Pri tem se že leta sprašujem in ne najdem pravega odgovora, kako to, da ob množici slovenskih zgodovinarjev, jaz kot nezgodovinar, lahko prvi objavljam toliko novitet, saj je udbovski del arhiva, ki je sicer večinoma uničen, odprt že od leta 2006! Ko se po nekem časovnem obdobju recimo odprejo vatikanski, ameriški in angleški arhivi, se na dan odprtja oblikuje dolga vrsta raziskovalcev, ki želijo prvi priti do novo dostopnih dokumentov in jih prvi razkriti javnosti ...«

Napisano na osnovi arhivskih virov nekdanje Udbe

Avtor na osnovi arhivskih virov nekdanje Udbe in mnogih drugih virov podrobno prikazuje priprave na t. i. Miting resnice, posebej pa še spremljanje akterjev s strani Udbe.



Za vsemi mitingi v Jugoslaviji, začeli so se julija 1988, je v tajnosti stal srbski voditelj Slobodan Milošević. TV mehanik Miroslav Šolević, vodja mitingašev, je leta 1993 prostodušno izjavil, da je bil Miloševićeva mitingaška pest. Kmalu so se sicer mitingarji s Kosovega polja med seboj sprli in vajeti njihove organizacije (skrajšano imenovane Božur) je pred ljubljanskim velemitingom prevzel bivši boksar Bogdan Kecman.



Prvi miting v Sloveniji so skušali kosovski Srbi in Črnogorci izvesti že avgusta 1988, drugega sredi marca 1989, po Cankarjevem domu (27. februar 1989, alternativa in režim v CD obsodita Miloševićevo nasilje na Kosovu.

Udba je totalno nadzorovala mitingom naklonjene srbsko-črnogorske punkte v Sloveniji

Igor Omerza je v knjigi ugotovil, da sta Udba in milica odlično opravili svoje delo. Udba je totalno »nadzorovala Miloševiću oz. mitingom naklonjene srbsko-črnogorske punkte v Sloveniji, seveda pa je vse to bilo predvsem v funkciji ohranitve takratne slovenske oblasti, čeprav, če bi Milošević s pomočjo mitingarjev postavil svojo ekipo v Sloveniji, bi bilo slabo tudi za Slovence in Slovenijo nasploh.«



Težava Miloševića pa je bila, da enostavno ni mogel najti (in pozneje JLA, po razpadu ZKJ) nobene ekipe, ki bi zanj v Sloveniji zastavila svoje ime. Še celo v Beli krajini, kjer je nekaj srbskih vasi ni uspel pridobiti podpore. Slovenski govornik na propadlem Mitingu resnice naj bi bil Slovenec, ki je pred 30 leti odšel na Kosovo in ni več znal slovensko. Kako bi pa Slovenci sprejeli kot voditelja nekoga, ki ne zna niti slovensko?

Preprečitev mitinga ni bilo osamosvojitveno dejanje

Seveda pa, in to avtor dokazuje v zadnjem poglavju in epilogu v knjigi, preprečitev mitinga ni bilo osamosvojitveno dejanje, kot ga skuša prikazati Združenje Sever in kar je bilo prisotno tudi v obrazložitvi Türkove nagrade Tomažu Ertlu novembra 2009. Ta lažni mit avtor razbija z dokumenti, kako je milica do konca režima delovala tudi kot politična milica, in seveda Udba kot prvenstveno tajna politična policija komunističnega vrha.



Türkov nagrajenec Tomaž Ertl je vseskozi nasprotoval parlamentarni demokraciji in osamosvojitvi, zato bi ga morali po Omerzovem mnenju kazensko preganjati v svobodni Sloveniji kot uničevalca arhivov in mednarodnega državnega terorista. Dokazov v našem državnem arhivu in povzetih v njegovih knjigah, in zelo skoncentrirano v tej knjigi, je več kot dovolj. »Se pravi pravosodno preiskovati, ne pa nagraditi z državnim odlikovanjem,« opozori Omerza.

Spremno besedo knjigi je napisal Igor Bavčar, ki je umesti mitingaštvo v širši zgodovinski in družbeno-politični kontekst.

Foto: Ivo Žajdela