Molitve, ki so se prenašale iz roda v rod, so se marsikje ohranile do današnjih dni. Na uredništvu tednika Družina so se po pismu bralke Marije Žagar, v katerem je zapisala staro večerno molitev, ki jo kot deklico naučil njen oče, zdaj pa jo pripoveduje svojemu vnuku, rodila ideja, da bi zbirali stare slovenske molitve in tako ohranili njihovo duhovno in kulturno vrednost za prihodnje rodove. Monografija Stare slovenske molitve je pri založbi Družina pravkar izšla in jo najdete v naših knjigarnah in na spletu:

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/D34F59FC95D5280BC1257B0F0043D36E?OpenDocument

Zbrali več kot 300 molitev

Pobuda je doživela izjemen uspeh – kar dve leti so na Družino iz tedna v teden prihajala pisma iz vse Slovenije in celo zamejstva ter izseljenstva. Skupaj se je nabralo kar 328 molitev, ki so se jih bralci zapisali po spominu, kot so jih naučili njihovi starši ali stari starši. Molitve je uredila literarna zgodovinarka, etnologinja in slovenistka Marija Stanonik, fotografsko jih je opremil Klemen Kunaver in monografija je lahko ugledala luč sveta.

Zapisi mnogo več kot le zgodovina

Marjan Pogačnik v spremni besedi še pojasni, da so prav ta pisma marsikdaj razkrivala mnogo več kot le stare zapise – večinoma so pošiljatelji zapisali, od koga so se molitve naučili in tudi v kakšnih okoliščinah so jih molili: »Posebej je pretresljivo pričevanje Jože Kastelic it Litije, ki je zaupala, da jo je poslano molitev naučila mama, ki ji je – enajstletni deklici – umrla v naročju v nemškem taborišču.«

Zbrane molitve predstavljajo bogat zbir narodne dediščine tudi z jezikovnega vidika – v njih se skriva pravo narečno bogastvo, za verne ljudi pa tudi duhovno in teološko, saj so v njih zajete najpomembnejše skrivnosti naše vere – Svete Trojice, Jezusovega rojstva, trpljenja in odrešenja, evharistične navzočnosti, Marijinega posredništva, občestva z angeli in svetniki, piše Pogačnik.

»Pejmo spat«

Pejmo spat, Bog je zlat,
pejmo na stezice gledat,
kaj Marija dela.
Marija druzga ne dela,
kot uboge dušice napaja,
jih v svet' raj posaja.
Pejmo še mi, bo še nas napojila,
v svet' raj posadila,
Jezus Kristus, amen.

(Iz knjige Stare slovenske molitve, str. 154)


Se spomnite katere od starih slovenskih legend?

Bralke in bralce Družine vabimo, da zapišete in pošljete stare legende, ki jih poznate iz vašega okolja. Veseli bomo, da nam jih pomagate ohraniti za prihodnje rodove! Kaj so legende? To so pripovedi, v katerih se verski motivi prepletajo z bajeslovnimi in pravljičnimi, npr. zgodbe iz življenja svetih oseb: prerokov, mučencev, svetnikov; pa tudi zgodbe o tem, kako je nastala posamezna cerkev, kapelica ali romarska pot in še marsikaj drugega.

Obenem vas prosimo, da zapišete tudi, od kod poznate legendo oz. kdo vam jo je povedal.
Legendo zapišite tako, kot vam duša da! Morda se nam s skupnimi močmi posreči zbrati dovolj legend za še eno knjigo.

Nekatere legende bomo z veseljem objavili v Družini, pet pošiljateljev pa bomo nagradili tudi s knjižnimi nagradami. Legende nam lahko pošljete na naslov:
Družina, p. p. 95, 1001 Ljubljana ali po elektronski pošti: druzina@druzina.si.


Foto: Družina