V knjigi je predstavil svoje življenjsko delo. Natančneje, gre samo za del življenjskega dela, reprezentativni avtorski izbor iz zbirke, v kateri je sicer več kot 20.000 enot.

Po obsegu in vsebini njegova zbirka prekaša marsikatero muzejsko in knjižnično zbirko.

Zbirateljstvo kot način življenja

V uvodnem zapisu Zbirateljstvo kot način življenja je Primož Premzl opisal svoj hobi zbirateljstva starih slik, zemljevidov in predmetov, ki je prešel v profesijo, od otroškega zbiranja sličic, osnovno- in srednješolskega filatelističnega in numizmatičnega navdušenja preko sredine osemdesetih let, ko je začel resno zbirati drugo gradivo.

Premzl je na predstavitvi knjige dejal, da je velika umetnost biti pravi trenutek na pravem mestu: Pa naj bo to na antikvarnih sejmih v nemškem kulturnem prostoru, ki jih je intenzivno obiskoval, ali v neki vikendici nad Šmarjem pri Jelšah, kjer se je pod desetletnim prahom skrivala zapuščino dr. Radovana Brenčiča, intendanta mariborskega gledališča v tridesetih letih preteklega stoletja. Ali pa na podstrešju hiše na Gorkega 20 v Mariboru, kjer je našel dokument, ki ga je Rudolf Maister podpisal usodnega 23. novembra 1918.

Zbirka in knjiga sta razdeljeni na dvanajst enot

Enajst enot je na papirju. Začne se z zemljevidi in načrti, nadaljuje z vedutami, fotografijami, razglednicami, plakati in drobnimi tiski, knjigami in publikacijami, zbirko tipkopisov in rokopisov Jožeta Curka, filatelijo, osebnostmi, Slovenskim narodnim gledališčem Maribor ter telovadnima društvoma Sokol in Orel.

Dvanajsta enota je nepapirna, gre za steklovino, porcelan, keramiko ter ulične tabli(ic)e in izveske za javno rabo. Po virih in literaturi je na koncu še preglednica osebnih imen.

Načrt nemške vojske za bombardiranje Maribora aprila 1941

Vsaka od enot – poglavij je uvedena s historično umestitvijo, sledijo izbrani primerki iz zbirke s kratkimi, a polnimi spremnimi zapisi s ključni­mi podatki. Naj jih nekaj omenim.

Med zemljevidi je načrt nemške vojske za bombardiranje Maribora aprila 1941. Čeprav so na koncu bombardirali samo Beograd, so imeli pripravljene tudi drugačne scenarije. S tem virom slovensko zgodovinopisje doslej ni razpolagalo.

Vedute so zbirateljeva verjetno najljubša tema, ki se je realizirala tudi že v mnogih dragocenih knjižnih izdajah.

V fotografski zbirki (in knjigi) je posebno pozornost namenil trem mariborskim fotografom, Heinrichu Krapku, Ferdinandu Weitzingerju in Franzu Erbnu, ki je med drugim fotografsko spremljal gradnjo državnega, se pravi zdaj Glavnega mostu med letoma 1909 in 1913.

Heinrich Krapek, Maribor, okoli 1870. Vir: Primož Premzl

Tudi ročke za poteg vode v izplakovalnih straniščih

V zbirki so tudi zanimivi plakati od konca 19. stoletja. Ohranjenih je malo, saj so v nasprotju z drugim materialom na papirju bili izpostavljeni eksteriernim vplivom.

Njegova zbirka je ne le primerljiva z zbirkami, ki jih imajo ustanove, temveč jo tudi hrani po najvišjih varnostnih standardih, v ognjevarni omari iz Primata.

Med nepapirnimi enotami so: majolike, steklovina iz pohorskih glažut, ulične ali hišne tablice ter porcelanaste, keramične, medeninaste in pločevinaste ročke za poteg vode v izplakovalnih straniščih.

Primož Premzl si želi, da se njegova zbirka ne bi nikoli razdrobila in da bi postala del javno dostopne zbirke ene izmed ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine.

Povezovalna nit vsake zbirke je strast

Naj navedem dva odlomka iz Premzlovega uvoda.

Str. 17: »Mnogi najdemo smisel življenja v zbiranju majhnih stvari, ki nas obdajajo, ki nas opredeljujejo in razkrivajo naše korenine. To nas bogati, izpolnjuje, navdihuje in osrečuje.

Povezovalna nit vsake zbirke pa je strast. Mene odkrivanje preteklosti povezuje z mojimi predniki, brez katerih ne bi mogel početi tega, kar počnem že skoraj štirideset let.

Ko sem v dotiku s starožitnimi predmeti, fotografijami, dokumenti ..., imam občutek, da sem v stiku s svojimi predniki in njihovimi sodobniki, ki so te stvari uporabljali.«

Senjorjev dom pri Ribniškem jezeru na Pohorju, odprtje leta 1932. Vir: Primož Premzl

Prenašalci spomina naših prednikov na nove rodove

»Naše poslanstvo in dolžnost je, da smo nosilci in prenašalci spomina naših prednikov na nove rodove, zato velikokrat slišimo 'Brez poznavanje preteklosti ne bi mogli razumeti sedanjosti in načrtovati prihodnosti' in tudi 'Če že ne vemo, kam gremo, vemo vsaj to, od kod prihajamo'.

Poznavanje preteklosti je vrednota in bogastvo že samo po sebi, s spoznanji iz zgodovine pa lahko tudi sprejemamo boljše odločitve za prihodnost.

Naše bivanje je zato treba stalno plemenititi s preteklostjo, z vzpostavljanjem povezave z njo. S spoštovanjem tradicije lahko bogatimo svoje življenje in svojo kulturo, na tem pa temelji tudi kulturni turizem, ki ima vedno več pristašev.«

Zbirka bo z objavo na spletu postala javno dostopna

Str. 21: »Zaradi nenehnega prehajanja od enega založniškega projekta k drugemu in hkratnega sprotnega dopolnjevanja zbirke z dokupovanjem gradiva na antikvarnem trgu mi je doslej preprosto zmanjkalo časa za ukvarjanje z njeno sistematično preglednostjo in evidentiranjem.

Pri moji starosti pa je tudi že umestno vprašanje, kdaj je pravi trenutek za to, da se človek loči od svoje zbirke, ki ji je namenil večji del življenja, večino prostega časa in prihrankov.

Seveda si želim, da bi jo lahko sam še dolgo dopolnjeval, vendar nihče ne ve, koliko tuzemskega časa mu je še odmerjeno.

Prav zato se mi je zdel trenutek pravšnji, da se zbirka postopoma evidentira in – z objavo na spletu – postane javno dostopna.«

Maribor iz zraka, pogled na kaznilnico, 9. 6. 1912. Vir: Primož Premzl