Pripravili so jo na osnovi knjige Wer war Klara aus Šentlipš / St. Philippen, v kateri je zgodovinarka Brigitte Entner leta 2014 opisala primere 700 koroškoslovenskih žensk, moških, mladih in otrok, ki so umrli med nacističnim preganjanjem. Največ, kar 160 žrtev, je bilo iz občine Železna Kapla-Bela.

Na večino grozodejstev se je pozabilo, ubiti so brez javnega spominskega obeležja

Predsednik SPD Zarja Willi Ošina se je ob branju v knjigi opisanih oseb začel boleče zavedati, da se je na večino grozodejstev pozabilo in da so ti ljudje brez javnega spominskega obeležja.

Zavzel se je, da so zgodbe vseh oseb iz Železne Kaple in okolice prevedli v slovenščino, saj je knjiga Entnerjeve le v nemščini, prevod je opravila Irena Destovnik. Tako je nastala pomembna in dvojezična publikacija (216 strani), v kateri je prikazanih vseh 160 oseb iz Železne Kaple in okolice, z naslovom: ... als die Polizeieinheiten zum Hof kamen ... In Erinnerung an die Kärntner–slowenischen Opfer der NS-Verfolgung aus Bad Eisenkappel-Vellach / ... ko so na posest prišle policijske enote ... V spomin na koroškoslovenske žrtve nacističnega preganjanja iz občine Železna Kapla-Bela.ž

Willi Ošina: »Spoznal sem, da je to krivico treba popraviti.«

Predsednik SPD Zarja, društva, ki je tudi izdajatelj knjige, Willi Ošina, je v knjigi poudaril: »Spoznal sem, da je to krivico treba popraviti.« Tako se je SPD Zarja odločila, da uresniči javno spominsko obeležje, pojasnjuje Ošina: »Postavitev javnega spominskega obeležja dolgujemo tudi vsem članom slovenskega prosvetnega društva, ki so se aktivno uprli nacističnemu zlorabljanju; nekateri so to plačali z življenjem, drugi, zaprti v koncentracijskih in delovnih taboriščih, so tam le za las ušli smrti.«

Marko Lipuš je oblikoval t. i. spominsko uro

Za oblikovanje umetniškega spominskega obeležja se je Willi Ošina povezal z umetnikom Markom Lipušem, katerega babica Marija Lipuš (mama pisatelja Florijana Lipuša) je umrla leta 1943 v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, v javno­sti pa nič ne opozarja na njeno smrt.

Marko Lipuš je v namen spominjanja na vse žrtve nacističnega režima oblikoval t. i. spominsko uro. Ta bo z imeni vseh žrtev nacizma iz Železne Kaple in okolice postavljena v novih prostorih Foruma Zarja v središču Železne Kaple. Na razpolago bo tudi izobraževalnim ustanovam v učne namene. Obiskovalcem je poleg dvojezične publikacije na voljo še QR koda z vsemi informacijami o osebah nacističnega nasilja iz Železne Kaple in okolice.

Železna Kapla, grob Sadovnikove oziroma Peršmanove družine, ki so jo nacisti umorili tik ob koncu vojne, 25. aprila 1945. Takrat so ubili enajst ljudi. Foto: Ivo Žajdela