Založba Mladinska knjiga je izdala bogato ilustrirani knjigi Rudolf Maister. Sto let severne meje in o prvi svetovni vojni.

Z albumom Rudolf Maister. Sto let severne meje je Založba Mladinska knjiga zaznamovala 100. obletnico konca prve svetovne vojne, razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Leta 1918 in 1919 so se zgodili pomembni politični, vojaški in diplomatski premiki, ki so začrtali meje slovenskega narodnega ozemlja in države, kakor veljajo še danes. Odločilne, dobesedno zgodovinske zasluge za to ima Rudolf Maister.

Knjiga vsebuje več kot 200 fotografij in dokumentov

V knjigi je Maistrovo življenjsko zgodbo opisal Mihael Glavan, študije o njegovi vsestranski ustvarjalnosti in relevantne reminiscence o njegovem delu pa so prispevali Igor Grdina (o odločilnem dnevu in noči v novembru 1918), Andrej Misson (o Maistrovem pesništvu), Alenka Puhar (o obravnavanju Maistra v času komunističnega režima), Milček Komelj (o Maistru kot slikarju in o upodabljanju Maistra), Vlasta Stavbar (o Maistrovi knjižnici), Alenka Juvan (o Maistrovi rojstni hiši v Kamniku), Peter Krečič (o problematiki Maistrovega groba) in Milan Lovrenčič (o ohranjanju spomina na Maistra in njegove borce za severno mejo).


Rudolf Maister (drugi z desne) in škof Jeglič (drugi z leve)

Bogat izbor dokumentarnega in slikovnega gradiva je naredil Primož Premzl, ponatisov spominskih člankov pa Aleš Berger. Knjiga vsebuje več kot 200 fotografij in dokumentov.

Rudolf Maister
Rudolf Maister (1874, Kamnik–1934, Unec), general, pesnik in bibliofil, je obiskoval gimnazijo v Kranju in Ljubljani, zatem pa kadetsko šolo na Dunaju. Kot častnik je služboval v Ljubljani, Celju, Mariboru, Celovcu in še kje. Prirojeni pogum so mu oplajali in krepili slovenska literatura, kultura in svobodoljubje.

Ko ga je odločilnega dne, 1. novembra 1918, prevzelo spoznanje, da je usoda Maribora, vzhodne Štajerske in južne Koroške v njegovih rokah, se je prevrat in vse drugo zgodilo s filmsko naglico.

Znameniti osvojitelj in branitelj naše severne meje ter talentirani in neustrašni vojaški strateg je bil tudi pesnik. Za seboj je pustil dve spomina vredni zbirki: Poezije (1904) in Kitico mojih (1929), ki je v celoti ponatisnjena v središčnem delu knjige.

Rudolf Maister

Slovenci in prva svetovna vojna

Knjiga Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna, ki sta jo napisala dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič (izdala jo je Cankarjeva založba), je izšla ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne in smrti Ivana Cankarja.

Prva svetovna vojna je Slovence prizadela kot posameznike in kot narod. Množično so umirali na frontah, v zaledju, tudi v izgnanstvu. Pomanjkanje, lakota, nalezljive bolezni, mobilizacija, smrti so bili v vojni del vsakdanjika. Približno 36.000 slovenskih vojakov je umrlo za državo, ki jim je bila slaba mačeha.

In vendar so jo branili. Tudi zato, ker so z lastnimi življenji branili slovensko ozemlje. Monografija, ki celostno predstavlja vojaške, politične in socialne razmere na naših tleh v letih 1914–1918, prinaša zgodbo o vrtincu prve svetovne vojne, ki je vase posrkal toliko slovenskih mladeničev in njihovih družin.
Leta strahote

Knjiga Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča je tako po vsebini kot obsegu nedvomno presežek v sodobnem slovenskem zgodovinopisju o prvi svetovni vojni, je o knjigi zapisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. V njej sta svoje moči združila dva odlična poznavalca tematike. Glede na to, da je Petra Svoljšak avtorica številnih standardnih študij o slovenskem doživljanju prve svetovne vojne, Gregor Antoličič pa v zadnjih letih orje ledino na nekaterih manj znanih raziskovalnih področjih (med drugim o poveljstvu jugozahodne fronte v Mariboru), je njuno sodelovanje že samo po sebi dobro napotilo k branju.

Knjiga se ne omejuje le na golo prikazovanje dejstev z različnih front, na katerih so se borili slovenski vojaki, ampak se loteva tudi drugih vidikov vojnega dogajanja. V prvi vrsti velja omeniti begunsko problematiko, vendar avtorja nazorno opisujeta tudi druge teme, povezane z življenjem v zaledju front (položaj žensk, problematika preskrbe, zdravstvene razmere).

Seveda ne bodo prikrajšani niti poznavalci klasične vojaške in politične zgodovine, pri čemer so sveže in ideološko neobremenjeno ovrednotene tudi ključne osebnosti »zadnje vojne« habsburške monarhije.

Uničujočega obsega vojne si sodobniki niso mogli predstavljati

Knjiga Leta strahote ima med deli, ki obravnavajo prvo svetovno vojno, posebno mesto, in to ne le zaradi svojega obsega, ampak tudi raziskovalne zrelosti, ki skrbno poveže raziskave o življenju vojakov na bojiščih s predstavitvijo vseh ključnih dogodkov in izkušnjo vsakdanjega življenja v zaledju, pa je o knjigi dejal zgodovinar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in specialist za prvo svetovno vojno Marko Štepec.

Zelo berljiva pripoved bralcu predstavi vzroke vojne in politične povezave, ki so pripeljali do vojaškega spopada. Njegovega uničujočega obsega si sodobniki niso mogli predstavljati, niti tega, kako bo spremenil razumevanje sveta in občečloveških vrednot.

V ospredju je človek z življenjsko zgodbo in usodo

Vojna, ki je povzročila totalno mobilizacijo vseh človeških in naravnih virov, se pred bralcem pokaže v vsej večplastnosti, kot splet diplomatskih, gospodarskih, vojaških in strateških odločitev.

V ospredju skrbno napisane zgodovinske sinteze o vojni je vedno človek s svojo življenjsko zgodbo in usodo. V knjigi se tako spretno prepleta pripoved o ljudeh v vojni, njihovih idejah, ravnanju in ranljivosti, ki je avtorja nikoli ne pozabita.

Zato je branje tega dela, ki združuje bogastvo zbranih virov, raziskovalno širino, inovativnost in dolgoletno ukvarjanje z obravnavano tematiko, prava nagrada bralcem.

Knjiga s primernim naslovom ob Cankarjevem letu najlepše zaznamuje stoto obletnico konca vojne in zagotavlja, da prva svetovna vojna ne bo pozabljena, ampak bo vir znanja in razumevanja sveta, v katerem živimo.