Križanke – kulturni spomenik državnega pomena

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja se je leta 2014 odločilo, da zaznamuje tristoletnico začetka gradnje križniške cerkve Marije Pomočnice v Ljubljani.

S tem je želelo opozoriti tako na izjemno zgodovinsko, kulturno in umetnostno pomembnost ce­lotnega kompleksa nekdanje komende nemškega viteškega reda, današnjih Križank, kakor tudi na nujnost obnove njegovega najdragocenejšega dela, cerkve.
Križevniška cerkev Foto: Ivo Žajdela

Oktobra 2014 je društvo Ministrstvu za kulturo poslalo predlog za vpis križniške cerkve na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. Utemeljitev sta sestavila dr. Metoda Kemperl in dr. Luka Vidmar.

Ministrstvo je predlog sprejelo in ga smiselno razširilo na celotne Križanke, ki so bile za kulturni spomenik državnega pomena razglašene z odlokom vlade septembra 2016.

Simpozij o zgodovini Ljubljanske komende

Dr. Luka Vidmar je 5. in 6. novembra 2015 v imenu Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja organiziral simpozij Ljubljanske Križanke: ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice.


Knjigo so predstavili Luka Vidmar, Irena Žmuc, Metoda Kokole in Gregor Markelj. Foto: Ivo Žajdela

Na njem je enaindvajset raziskovalcev s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije v devetnajstih referatih obravnavalo do tedaj neraziskane ali nezadostno raziskane teme iz zgodovine Ljubljanske komende.

Znanstveno srečanje, ki je potekalo v Viteški dvorani Križank, je pritegnilo veliko šte­vilo poslušalcev in pozornost medijev. Spremljali sta ga knjižica povzetkov referatov in razstava Mestni muzej Ljubljana in Križanke v Galeriji Vžigalica (od 3. do 8. novembra 2015), na kateri je avtorica Ana Pokrajac Iskra predstavila križniške umetnine, danes shranjene v Mestnem muzeju Ljubljana.

Organizacijo simpozija sta podprla oba sedan­ja uporabnika prostorov Križank, Festival Ljubljana in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, poleg njiju pa še Ministrstvo za kulturo ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Dvajset tem iz zgodovine Križank od antike do danes

Foto: Križanke, stranski oltar sv. Elizabete Ogrske, delo Marca Prodija, 1715. Foto: Uroš Acman

Po končanem simpoziju je dr. Luka Vidmar referentom predlagal, da razširijo in poglobijo raziskave, na tej podlagi pa ustvarijo knjigo. Rezultat večletnega dela je znanstvena monografija, ki obravnava dvajset tem iz zgodovine tega prostora od antike do danes.

Velika večina prispevkov se ukvarja s komendo Nemškega (viteškega) ali Križniškega reda, ki je tu delovala sedem stoletij in je bila najbolj znana kot Nemška hiša (šele v novejšem času so iz redovnega imena skovali danes prepoznavno ime Križanke).

Posebne pozornosti avtorjev je deležna njena cerkev (prvotna in današnja), v strokovni literaturi pogosto označena kot »križevniška«, zato se v zborniku uporablja tudi ta izraz.

Rekonstrukcija nastanka slike Marije Pomagaj v letu 1660

V prvem prispevku, ki posega v predzgodovino komende, Marjeta Šašel Kos obravnava rimske napise. Naslednji štirje prispevki so posvečeni srednjemu veku: Janez Mlinar in Janez Weiss sta na novo pojasnila prihod križnikov v Ljubljano in na Metliško v 13. stoletju ter njihovo uveljavitev na Kranjskem, Mija Oter Gorenčič pa začetke, podobo in ohranjene stavbne člene prve križniške cerkve v Ljubljani iz 13. stoletja.

Prispevka Metode Kemperl uvajata bralca v zgodnji novi vek, in sicer s predstavitvijo portretne zbirke v ljubljanski komendi in z rekonstrukcijo nastanka slike Marije Pomagaj v letu 1660.

Naslednji trije prispevki so posvečeni baročni cerkvi Marije Pomočnice kot najpomembnejšemu delu kompleksa: Luka Vidmar obravnava njeno dokončanje in prezentacijo, Katra Meke in Matej Klemenčič tri oltarne slike ter njihove avtorje Rottmayrja, Schoonjansa in Altomonteja, Metoda Kokole pa oratorij, ki ga je posebej za novo svetišče uglasbil Janez Bertold pl. Höffer.

Povojna zaplemba komende in prenova po načrtih Jožeta Plečnika

Življenje komende v 18. stoletju dodatno osvetljujejo Matija Ogrin, ki obravnava pridigo avguštinca Theophila Shinla, Lilijana Žnidaršič Golec, ki analizira križniška zemljišča, nepremičnine in z njimi povezane dohodke, in Ines Babnik, ki rekonstruira križniške vrtove na Slovenskem, tudi ljubljanskega.

Slika Marije Pomagaj, 1660. Foto: Marjan Smerke

Ta prispevek nas skupaj s prispevkom Gašperja Cerkovnika o oltarni sliki Hansa Canona iz leta 1859 pripelje v 19. stoletje.

Križanke, veliko dvorišče komende, 1944. Foto: INDOK center MK

Zadnji sklop monografije se ukvarja z dogodki v 20. stoletju: Aleš Maver z usodo križnikov v Sloveniji do konca druge svetovne vojne, Magda Miklavčič Pintarič z zaplembo komende, Martina Malešič z njeno prenovo po načrtih Jožeta Plečnika, Blaž Zabel pa s funkcijo tamkajšnjih Plečnikovih napisov.

Zadnja prispevka se ukvarjata z novim življenjem nekdanjega samostana in njegovih umetnin: Ana Iskra, Irena Žmuc in Bernarda Županek obravnavajo vlogo Mestnega muzeja Ljubljana v prenovi kompleksa, Nataša Polajnar Frelih pa kip in kanonsko tablo, ki sta danes v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Od Mestnega muzeja Ljubljana do Festival Ljubljana in srednje šole

Dr. Irena Žmuc, predstavnica Mestnega muzeja Ljubljana in ena od avtoric knjige, je na njeni predstavitvi najprej omenila, da so ob pregledu gradiva ugotovili, da se je prav ob prenovi Križank začela uveljavljati pristojnost mestnega muzeja, da za območje Ljubljane izvaja arheološka izkopavanja.


Križanke, veliko dvorišče, prenovljeno po načrtu Jožeta Plečnika. Foto: Ivo Žajdela

Križanke so se naslonile na vzhodno emonsko obzidje in ob dekumanu, pomembni prometni povezavi Emone proti vzhodu, izkopani arheološki predmeti niso bili presenečenje.

Kompleks Križank so prenavljali in dozidavali ves čas obstoja, od nacionalizacije ob koncu leta 1949 pa je kompleks prešel v upravljanje Mesta Ljubljane in s tem se je začela prepletenost križank z muzejem.

Sledijo lahko letnim načrtom in poročilom mestnega odbora za kulturo in muzeja od 1950 do 1956, ko je prenova komende postala največja muzejska investicija. Hkrati je novo nastavljeni konservator Nace Šumi (tedaj v referatu za spomenike) vsebinsko sodeloval s Plečnikom vse do leta 1956.

V arhivu hranijo potrdila tudi o zaključnih delih na komendi, npr. zasteklitvi, izdelavi vhodnih kovinskih vrat, ocvetličenju itn. Spomenik je po letu 1956 prevzel zavod Festival Ljubljana.

Eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji

Urednik knjige dr. Luka Vidmar je na predstavitvi v Mestnem muzeju v Ljubljani 7. marca poudaril, da knjiga prvič kompleksno obravnava zgodovino današnjih Križank, enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji.


Križanke, veliko dvorišče, Plečnikova kompozicija. Foto: Ivo Žajdela

Upa, da bo knjiga »trajno spodbujala najprej vrednotenje in ohranjanje Križank kot vrhunskega spomenika slovenske in evropske identitete, nato nadaljnje raziskave njihove bogate zgodovine, ne nazadnje pa tudi duhovno rast ustanov in ljudi, ki se srečujejo na tem starodavnem kraju«.

Knjigo je založila Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, izdalo pa jo je Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.