Urednika knjige Alenka Veler in Andrej Ilc sta poleg slikovnega materiala, pisem in izbranih odlomkov iz pisateljičinega pisanja uvrstila tudi številna pričevanja njenih sodobnikov in sodelavcev: Marlenke Stupica, Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Nika Grafenauerja, Jelke Reichman, Svetlane Makarovič, Anje Štefan, Marjane Kobe, Jožeta Zupana ...

Leposlovje v knjigi je izbrala Irena Matko Lukan, knjigo pa je oblikovala Sanja Janša.

Uredila ali napisala je veliko knjig in knjižic

V zgodovini založništva je namreč Kristina Brenkova nekaj posebnega. Z občutkom za vse živo in tipalkami za lepoto je na in v svet spravila nešteto nepozabnih knjig in knjižic, ki jih je bodisi uredila bodisi napisala, ljudem za seboj pa je kot nevsiljivo popotnico zapustila pomembna sporočila.

Ta knjiga ni samo spomenik, ampak lahko v nas prebudi željo po ustvarjalnosti in po tem, da bi delali dobro.

Ilustratorka knjig za otroke Marlenka Stupica je zapisala: »Svojim prijateljem je v poznih letih rada ponavljala: 'Kakšno srečo imam, da živim v istem času kot ti.'

Ali je sploh pomislila, da smo imeli srečo mi, ki smo sodelovali z njo, in jo je imel tudi čas – takrat in v prihodnje.«

Najpomembnejša leposlovna zbirka za otroke je Cicibanova knjižnica

Knjiga je zasnovana kot album spominov na »dobro vilo s svilenim glasom«, kot jo v uvodni besedi opisal Peter Svetina.

Sledita prispevka obeh urednikov knjige, Alenke Veler in Andreja Ilca, ter Nika Grafenauerja, ki je Kristino nasledil na uredniškem mestu, ko se je v 70. letih upokojila.

Pesnik je med drugim spomnil, da je bila najpomembnejša leposlovna knjižna zbirka za otroke v uredništvu Kristine Brenkove Cicibanova knjižnica, katere zametki segajo že v leto 1949 in ki je pozneje v svojem izboru prinesla vrsto knjižnih del domačih in tujih avtorjev.

Med njimi najdemo številna znana imena, kot so Vitomil Zupan, Tone Pavček, Lojze Krakar, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Ela Peroci, Jože Snoj in Svetlana Makarovič.

Pričevanja njenih sodobnikov in sodelavcev

Osrednji del knjige je razdeljen v tri sklope: v Spominih na Kristino so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sodelavcev: Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman, Svetlane Makarovič, Marjane Kobe, Anje Štefan, Martine Šircelj, Jožeta Zupana in Irene Matko Lukan.

V Pismih Kristini je predstavljen delček obsežne korespondence Kristine Brenkove, ki jo v 99 zajetnih mapah hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.

V zadnjem delu knjige Izbrano leposlovje Kristine Brenkove se v odlomkih, ki jih je izbrala Irena Matko Lukan, znova srečamo z deklico Delfino, srebrno račko – zlato račko, pa z Andrejem, ki ima hudo mamo, ki pravzaprav ni mama, ampak mamaočka, in s številnimi drugimi liki iz proze, dramatike in poezije Kristine Brenkove.