Založba Hart je izdala dve bogato ilustrirani knjigi: prva prikazuje čebelo kranjsko sivko, druga pa je vodnik po Budimpešti.

Čebele in med od nekdaj spremljajo človeka. Kdo ne pozna drobne čebele, ki leta s cveta na cvet in nabira sladko medičino in cvetni prah? Na območju Slovenije se je razvila čebela, ki ji rečemo tudi kranjska sivka.

Zdaj nam jo v besedi in sliki prikazuje knjiga Kranjska sivka. Čebelica od kod in kam? Za zbirko poučnih vodnikov Utripi sveta jo je napisala Barbara Bajd.

Knjiga je izšla ob svetovnem dnevu čebel, ki smo ga v letu 2018 prvič praznovali 20. maja, na rojstni dan našega znamenitega čebelarja Antona Janše (1734–1773).

Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in je pomemben del naše kulturne dediščine.

Slovenski med je zelo kakovosten. Kljub temu se še vedno premalo zavedamo, kako velik pomen ima čebela v naravi kot opraševalka sadnega drevja in nekaterih poljščin ter drugega cvetja in kako smo prav zaradi tega poslanstva odvisni od nje.

Pomen čebelarstva

Knjigo sestavljata dva dela: v prvem, biološkem, spoznamo čebelo kot opraševalko in nabiralko, izvemo, kako nastane med in kako je organizirana čebelja družina. Spoznamo tudi našo avtohtono kranjsko čebelo, kranjsko sivko ali kranjico (Apis mellifera carnica).

V drugem delu se seznanimo z razvojem čebelarstva, prvih zapisih in začetkih čebelarstva na Slovenskem ter našo kulturno dediščino, primeri meščanskih čebelnjakov in poslikanimi panjskimi končnicami, ki so slovenska posebnost.
Izvemo, kdo so bili prvi pionirji čebelarstva, še posebej naš prvi učitelj čebelarstva Anton Janša in se seznanimo, kakšen vpliv in pomen ima simbolika čebel tudi na drugih področjih.

Spoznamo čebelje pridelke ter njihov dragocen vpliv na človekovo zdravje. Poučimo se o slovenskem medu, njegovi izjemni kakovosti in mednarodnih označbah.

Spoznamo pomen urbanega čebelarstva, ki vedno bolj pridobiva na pomenu kot tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki postaja nepogrešljiv obrok v slovenskih šolah in vrtcih.

Knjiga vsebuje najaktualnejši nabor različnih podatkov o kranjici in slovenskem čebelarstvu in pomeni bogat doprinos k prepoznavnosti naše države prek kranjske sivke.

Čudovita Budimpešta

Madžarsko prestolnico Budimpešto vsako leto obiščejo milijoni turistov. Malokdo ve, zakaj v mestu ni nebotičnikov, zakaj ima Ribiška trdnjava sedem stolpov, katera področja spadajo pod svetovno dediščino UNESCO in od kod izvira Rubikova kocka.

In da je Budimpešta termalna prestolnica sveta, da je legenda o kralju Matjažu, povezana z ogrskim kraljem Matijo. Vse to in še več izvemo v knjigi Čudovita Budimpešta (avtorica je Kinga Tittel), slikovitim družinskim vodnikom po eni najveličastnejših prestolnic v osrčju Evrope.