Jože Pučnik v Evropskem parlamentu

V Evropskem parlamentu so marca leta 2018 po dr. Jožetu Pučniku poimenovali eno izmed konferenčnih dvoran. Na simbolni ravni se je tako pridružil mnogim velikanom evropske politike po drugi svetovni vojni, kamor prištevamo Roberta Schumana, Jeana Monneta, Konrada Adenauerja, Alcida de Gasperija in druge. Odločitev predsedstva Evropskega parlamenta predstavlja tudi veliko čast za Slovenijo.

V konferenčni dvorani dr. Jožeta Pučnika so najprej odkrili njegov kip, nato pa so z izbranimi besedami o Pučniku spregovorili predsednik EP Antonio Tajani, predsednik Republike Slovenije (RS) Borut Pahor, predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Manfred Weber, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša in predsednik ELS Joseph Daul.

Poleg evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ki je bil pobudnik poimenovanja in je prireditev vodil, sta govorila še njegov sin Gorazd Pučnik, ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika (IJP), ter Andreja Valič Zver kot predsednica sveta IJP.

Govorniki so poudarjali, da je poimenovanje dvorane po nestorju slovenske državnosti, kot ga je označil predsednik RS Borut Pahor, več kot upravičeno in zasluženo, saj ne gre le za velikega in predanega Slovenca, ampak tudi Evropejca.


Poimenovanja po Pučniku v Sloveniji

Toda tako kot za mnoge druge velike ljudi tudi za Pučnika velja, da se jim nameni ustrezno mesto šele po smrti. V Sloveniji je bil ustanovljen istoimenski inštitut, SDS je poimenovala celo svoj sedež v Hišo Jožeta Pučnika, še prej je vlada, ki jo je vodil Janez Janša, njegovo ime nadela osrednjemu letališču v državi.

Na lokalni ravni Pučnikovo ime nosijo ulice, trgi, park in šola, predsednik države Borut Pahor pa je po njem poimenoval dvorano v predsedniški palači.

Domovanje Pučnika na evropski ravni ima poseben simbolni pomen tudi za Evropsko zvezo. S tem je Evropa izkazala čast osebi, ki si je pogumno prizadevala za njene vrednote še v trdem komunizmu, ki ga je zato drastično kaznoval.


Jože Pučnik kot zapornik komunističnega režima.


Združil je opozicijo in jo popeljal do prvenstva na prvih demokratičnih volitvah

V Evropi bi težko našli politika ali državnika s tako izjemno življenjsko zgodbo, kot je bila Pučnikova. Znano je, da je že v najstniških letih prišel v spor s komunističnim režimom.

Nato je kot nadobudni in rahlo naivni mladenič bičal napake oblasti in jo celo skušal izboljšati skozi delovanje v danih strukturah. Za več let so ga komunisti zaprli, dve leti celo v samico.

Naposled je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je tajna politična policija pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo.

V Evropi, v svobodnem svetu, je zaživel na novo, še enkrat diplomiral in naredil znanstveno kariero. Ko so razmere za demokratizacijo konec 80. let dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo popeljal do prvenstva na prvih povojnih demokratičnih volitvah.


Veliko je naredil kot vodja komisije za povojne pomore

Kot poslanec je Jože Pučnik vodil parlamentarno komisijo za povojne kršitve človekovih pravic, kar je bil eden prvih korakov v slovenskem spravnem procesu.

O njegovih političnih dosežkih vemo veliko, a vprašanje je, ali smo jih vselej pravilno razumeli in ovrednotili. Zagotovo ne na prvih predsedniških volitvah leta 1990, niti na naslednjih parlamentarnih ne.

Za časa življenja in celo ob prezgodnji smrti mu Slovenci nismo znali ustrezno izkazati prave hvaležnosti za ogromno delo, ki ga je opravil za Slovenijo.


Jože Pučnik


Bil je človek jasnih načel in vrednot

Jože Pučnik je, ko se je vrnil iz tujine, s svojim slogom, ki so ga zaznamovali razumskost, metodičnost, usmerjenost k reševanju konfliktov, strpnost, pogum, odločnost, resnicoljubnost, pomembno obogatil slovensko politiko.

Vedel je, kaj je dobro in prav, saj je bil človek jasnih načel in vrednot, spoštovan od somišljenikov, pa tudi nasprotnikov.

*Pogovor z avtorico knjige Andrejo Valič zvečer lahko preberete TUKAJ.*