Knjiga "Huda jama. Skrito za enajstimi pregradami" po besedah enega od avtorjev, zgodovinarja dr. Mitje Ferenca, obsega vse doslej znano o Hudi jami, prav tako pa predstavlja protest proti državi. Knjigo, ki je izšla pri založbi Družina, so predstavili v Cankarjevem domu. Predstavitev pa je pospremilo tudi predvajanje dokumentarnega filma o enajstih pregradah, za katerimi se je skrivala „bela koprena.“

Pod knjigo Huda jama - Skrito za enajstimi pregradami sta se poleg zgodovinarja dr. Ferenca, ki je vodil evidentiranje prikritih grobišč, podpisala še vodja akcije Sprava Pavel Jamnik ter vodja rudarskih del v Hudi jami Mehmedalija Alić. Knjiga obsega 280 strani, v njej pa je več kot 300 fotografij, tabel, skic in kart. Po besedah avtorjev je v njem predstavljen potek raziskave z vsemi izsledki. Zdaj, ko je raziskave konec, je po mnenju Ferenca njihova dolžnost, da javnosti izsledke prikažejo in "opozorijo na določene stvari".

Dr. Ferenc: Zavedamo se, da bo z ustavitvijo del v rudniku odšlo marsikaj v pozabo
Pisci so si po besedah dr. Ferenca zadali nalogo, da slovenski javnosti podrobno predstavijo to „morišče“. „Potem ko smo osem mesecev, od 24. junija 2008 in do 3. marca 2009, vsakodnevno hodili v rudniški rov preverjat, kako napredujejo dela, ki jih je vodil Mehmedalija Alić, takrat javnosti nismo obveščali o tem, kaj se dela. Ko pa smo 3. marca 2009 naleteli na te žrtve in ko so posnetki teh žrtev preplavili slovensko javnost in je ta bela koprena zajela vso Slovenijo ter spodbudila sočutje pri večini Slovencev, so nadzor in opravila nad rudnikom prevzeli pravosodni organi. Ti zaradi interesa preiskave niso obveščali javnosti ali pa so jo obveščali zelo skopo,“ je povedal dr. Ferenc in dodal, da se jim je prav zaradi tega zdelo primerno, „da sedaj, ko je raziskave v rudniku v nekem smislu konec, Slovence seznanimo s tem, kaj se je dogajalo v jami, saj je bilo v prejšnjem političnem sistemu to skrito. Ta knjiga je prvi poskus sistematične in celovite predstavitve, kaj o Hudi jami vemo danes.“
Dr. Ferenc, ki je bil od ustanovitve Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč njen član, je izrazil ogorčenje, da se je vlada odločila zaustaviti dela v rudniku. „Zavedamo se, da bo z ustavitvijo del v rudniku marsikaj odšlo v pozabo. Vsi trije smo bili razočarani, ker smo želeli narediti vse, kar je bilo v naši moči, da bi vse žrtve dostojno pokopali. Pri tem žal nismo bili uspešni. Tako je ta knjiga v nekem smislu tudi prikaz našega poraza in hkrati protest proti odločitvam države, ki so bile sprejete mimo stroke.“ Vsi trije pisci so tudi menja, da je vladina odločitev, da izkopa posmrtnih žrtev iz jaška ne bo več, napačna. „Po našem mnenju bo zopet zlorabljena civilizacijska pravica, da bi žrtve imele grob,“ so poudarili.


Jamnik: Del pobojev je organizirala, vodila in koordinirala slovenska OZNA
„Policija se je s Hudo jamo prvič uradno soočila že leta 1989, ko je študentski časopis Tribuna podal kazensko ovadbo na tožilstvo zoper storilce povojnih povojev“, je povedal vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik. „Policija se je takrat prvič soočila z resnim delom preiskave povojnih pobojev in v zgodnjih letih tega raziskovanja smo prišli do nekaterih zelo splošnih podatkov. Predvsem o tem, da je v rudniku resnično grobišče, da naj bi bili v tem grobišču umorjeni ljudje iz Teharij in tudi bežeči ljudje iz drugih delov Jugoslavije,“ je dodal Jamnik. Po njegovih besedah je bilo pred začetkom raziskovanja rudnika jasno zgolj to, da grobišče je, da so v njem tudi slovenski domobranci, vendar brez podatkov o tem, kdo je zločin zagrešil. „V fazi po odprtju vseh pregrad se je v policiji začelo res intenzivno iskanje ljudi, ki bi nam lahko z informacijami na kakršenkoli način pomagali pri preiskavi. Danes po več kot sto razgovorih, ki smo jih opravili, lahko potrdim, da vemo o Hudi jami bistveno več, kot smo vedeli pred začetkom. Vemo, da del žrtev iz Hude jame pripada Slovencem, da so bili prepeljani iz Teharij in Starega piskra. Nedvomno vemo, da so del pobojev izvršile slovenske enote, da je del pobojev organizirala, vodila in koordinirala slovenska OZNA, in pa, imamo nekatera imena ljudi, ki so pri tem sodelovali,“ je pojasnil Jamnik ter posebej poudaril, da trdnih dokazov zoper še živeče storilce ni. „Kljub vsem opravljenim razgovorom, vsemu pregledovanju dokumentacije in vsemu trudu policije so še vedno vsi ti podatki premalo, da bi lahko zoper kateregakoli še živečega pripadnika enot, za katerega imamo podatke, da je pri tem zločinu sodeloval, podali kazensko ovadbo in začeli postopek.“

Alić: Mi živi potrebujemo grob
Mehmedalija Alić, ki je od vsega začetka vodil rudarska dela v rovu, je še vedno pretresen. „Ure in ure sem ostajal sam v jami, ko so te kosti razpadale na policah. Nenehno sem razmišljal o tem, ali ponovno ubijamo te žrtve. Huda jama je v meni pustila preveč posledic. Ko poskušam danes vse skupaj preboleti, tudi v luči tega, kar se danes dogaja na Balkanu, kar je Evropa naredila z našo Srebrenico, ne morem razumeti, da danes še naprej izvajamo ta genocid,“ je kritičen Alić, ki je dodal, da groba ne potrebujejo žrtve, ampak ga potrebujemo tisti, ki še živimo.

Radio Ognjišče, Alen Salihovič